Konservativna okoljska skupina Ecopop, pobudnica včerajšnjega referenduma, je želela letno neto priseljevanje omejiti na največ 0,2 odstotka populacije Švice, ki šteje 8,2 milijona. To bi pomenilo največ 16.000 priseljencev na leto, kar je precej manj od sedanjih 100.000.
Ugodnosti tujim milijonarjem ostanejo
Švicarji so sicer februarja na referendumu s tesno večino že izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav EU. Švica bo priseljevanje s kvotami omejevala od leta 2017. Volilci pa očitno ugotavljajo, da takšno drastično zmanjševanje priseljevanja morda »popravlja nacionalno krvno sliko« države, lahko pa ima slabe posledice za ekonomijo. Tujci še vedno ne ogrožajo švicarskih delovnih mest. Zanimivo pa je, da so Švicarji na lanskoletnem referendumu glasovali proti dvigu minimalnih plač.
Neuspešna sta bila tudi preostala referenduma. Pobudo populistične desne ljudske stranke, da bi Švica vse zlato iz tujine vrnila domov, potrojila zlate rezerve in centralni banki prepovedala prodajo dragocenih kovin, je glede na vzporedno glasovanje zavrnilo 78 odstotkov ljudi. Analitiki so pred referendumom svarili, da bi morala švicarska centralna banka v tem primeru v prihodnjih petih letih kupiti 1800 ton zlata, zaradi česar bi cene zlata ponorele.
60 odstotkov Švicarjev pa je glasovalo proti temu, da bi ukinili davčne ugodnosti tujim milijonarjem, ki se preselijo v Švico, a tam ne delajo in plačujejo nizke davke po enotnih stopnjah, precej nižje kot švicarski državljani. V Švici živi več kot 5700 milijonarjev in milijarderjev s tujim potnim listom, ki v švicarski proračun z davki prispevajo približno milijardo frankov oziroma okoli 830 milijonov evrov na leto. sz, agencije