Triodstotni volilni prag krši načeli enakosti volilne pravice in enakih možnosti strank, je ob razglasitvi sodbe v Karlsruheju danes dejal predsednik sodišča Andreas Vosskuhle. Trije od osmih sodnikov so sicer glasovali proti odločitvi.
Nemško ustavno sodišče je že leta 2011 takrat veljavni petodstotni prag za izvolitev v Evropski parlament razglasilo za protiustavnega. Bundestag je nato lani določil triodstotni volilni prag, a se je na to odločitev pritožilo 19 skupin, od Piratske stranke do skrajno desne NPD.
Glas vsakega volivca mora imeti enako vrednost in enake možnosti za uspeh, je danes dejal Vosskuhle. "Vsi volivci morajo imeti z glasom, ki ga oddajo, enak vpliv na volilni izid," je poudaril.
V središču razprave glede praga je bilo tudi vprašanje, če je ta nujen za zagotovitev normalnega delovanja parlamenta. "Temu po prepričanju sodišča ni tako," je dejal njegov predsednik. To bi se sicer lahko v prihodnosti spremenilo, če bi Evropski parlament podobno kot bundestag za izvolitev in podporo vlade potreboval stabilno večino, je dejal.
Odločitev sodišče ne bo imela vpliva na volitve v zvezni parlament ali deželne parlamente.
Negativni odzivi politikov rdečo-črne koalicije
Na odločitev se je že odzval predsednik Evropskega parlamenta, Nemec Martin Schulz, in izrazil obžalovanje. "Odločitev sprejemam s spoštovanjem, čeprav bi si želel drugačnega izida," je poudaril. Bo pa sedaj po njegovih besedah še pomembneje, da demokratične stranke vodijo intenzivno predvolilno kampanjo. »Pomembno bo, da ljudi za majske evropske volitve mobiliziramo tako, da v Evropski parlament ne bodo prišle nobene ekstremistične stranke,« je izpostavil.
Pri volitvah evropskih poslancev sicer vsaka država članica EU sama a znotraj določenih okvirov
sprejema svoja volilna pravila. 13 držav, med njimi tudi Slovenija, tako za vstop v Evropski parlament nima volilnega praga, preostale pa imajo petodstotnega ali nižjega.
Vodja poslanske skupine SPD Thomas Oppermann je ocenil, da je bil cilj zakona preprečiti razdrobljenost Evropskega parlamenta. Po njegovi oceni, je potrebno takšno razdrobljenost sedaj preprečiti na politični ravni, zato da ekstremistične ter desničarske stranke iz Nemčije ne bodo dobile mesta v Evropskem parlamentu, je ocenil za spletni portal Spiegel. Podobno so odločitev ustavnega sodišča kritizirali tudi evropski poslanci CDU/CSU. »Sodišče je izpustilo priložnost, da prizna nove realnosti v Evropi,« je po poročanju Spiegla dejal Herbert Reul, sopredsedujoči skupine poslancem CDU/CSU v Evropskem parlamentu.
V Evropskem parlamentu trenutno sedi 766 poslancev. Vsakih pet let jih volijo volilni upravičenci držav članic unije, nove volitve bodo potekale konec maja, v Sloveniji 25. maja. Po volitvah se bo število poslancev zmanjšalo na 751.