General Sverker Goeranson, poveljnik švedskih oboroženih sil, je dejal, da bodo uporabili vsa sredstva, skupaj z oboroženo silo, da spravijo na površje plovilo, za katero menijo, da je ruska podmornica. Hkrati je dodal, da je največja vrednost obsežne vojaške iskalne operacije – ne glede na to, ali bodo kaj odkrili – jasno sporočilo vsem, da »Švedska in njene oborožene sile delujejo in so pripravljene delovati vsakokrat, ko bodo dobile namig, da kdo na tak način krši njihovo ozemeljsko suverenost«.
Švedski časnik Svenska Dagbladet, ki je v ponedeljek poročal o prestreženem klicu na pomoč v ruščini in nejasne fotografije, ki jih je dan prej o neznanem plovilu objavila vojska, pospremil z domnevno poškodovano rusko podmornico, je včeraj navajal, da se je iskanje osredotočilo na okolico otoka Ingaro zahodno od glavnega mesta. Dodal je, da so mu vojaški viri potrdili »stik« z nečim in da so šli v akcijo potapljači.
Vesti o morebitni aktivnosti ruskih podmornic v švedskih vodah, kar je bilo v času hladne vojne sorazmerno pogost pojav, so dodobra vznemirile vse območje Baltika, ki je zaradi ukrajinske krize še posebno pozorno na vsako potezo Moskve in premikanje ruske vojske. Edgars Rinkevics, latvijski zunanji minister, je ob zagotovilu na twitterju, da pozorno spremljajo dogajanje, dodal, da lahko to dodobra spremeni varnostni položaj v regiji. Moskva se je medtem odzvala na dogajanje ob švedski obali z zatrjevanjem, da z njim nima nič, hkrati pa priporočila Švedski, naj ne stopnjuje napetosti v Baltiku; da ne bi po nepotrebnem zapravljala denarja davkoplačevalcev, pa naj se obrne na poveljstvo nizozemske mornarice. Na ruskem obrambnem ministrstvu namreč menijo, da je bilo v petek opaženo neznano plovilo pri Stockholmu nizozemska podmornica, ki je pred tem sodelovala na pomorski vaji zahodnega zavezništva. Nizozemska mornarica je te domneve že zavrnila s trditvijo, da se je njihova podmornica z vaj že v petek vrnila v domače pristanišče.
Iskanje igle v senu
Moskovska ugibanja je zavrnila tudi Švedska, ki ni članica Nata, zato ni seznanjena s podrobnostmi nedavnih pomorskih vaj. So pa v Stockholmu obrambni strokovnjaki prepričani, da ima le Rusija željo in seveda zmogljivosti, da sproži tajno operacijo v vodah v njihovi neposredni bližini. Tako domnevajo, da je skušala ruska mini podmornica namestiti vohunsko opremo ali izrisati morski zemljevid, a je prišlo do tehničnih težav, zaradi katerih so morali prekiniti misijo, zdaj pa se skuša posadka izmuzniti. Bivši poveljnik v zvezi Nato James Stavridis je ob tem v analizi za CNN zapisal, da je iskanje podmornice, ki spominja na filmsko fikcijo Lov na Rdeči oktober, zelo težavno. Skalnato morsko dno in številni otoki arhipelaga pri Stockholmu skoraj onemogočajo iskanje podvodnih predmetov s sonarji, hkrati pa je švedska vojska po razpadu Sovjetske zveze znatno oklestila obrambne izdatke, še posebno ko gre za podmornice. Pri tem določeno zmedo povzroča na stotine obvestil Švedov, da so iskano opazili, a je za temi videnji že prava psihoza.
To je na vsem območju Baltika še okrepila navzočnost ruskega vohunskega letala nad Baltiškim morjem. S sedeža Nata so sporočili, da so letalo, ki je poletelo iz Kaliningrada, najprej prestregli njihovi lovci nad Dansko, nakar se je obrnilo proti Švedski, od koder so ga pregnali proti Estoniji. V estonskem zračnem prostoru naj bi se zadržalo samo eno minuto, iz njega pa sta ga pospremila portugalska lovca F-16 iz Natovih sil. Rusija je na obtožbe odgovorila, da je njihovo letalo letelo nad mednarodnimi vodami Baltika ob polnem spoštovanju mednarodne regulative o uporabi zračnega prostora.
Nemir v zraku in vodi na Baltiku je prišel prav novemu švedskemu obrambnemu ministrstvu ob napovedanem povečanju vojaških izdatkov. Od izbruha ukrajinske krize nevtralna Švedska ugotavlja, da mora izboljšati svoje vojaške zmogljivosti, zdaj pa se je denimo izkazalo, da njeni helikopterji nimajo več sonarjev za iskanje podmornic.