Argentina mora do 15. decembra poravnati 1330 milijonov dolarjev (1038 milijonov evrov) dolga denarnemu skladu Aurelius Capital Management in NML v lasti ameriškega mogotca Paula Singerja. Tako se glasi razsodba, ki jo je minulo sredo izrekel sodnik newyorškega okrožja Južni Manhattan Thomas Griesa. Gre za del zunanjega dolga, o katerem se Argentina z upniki ni mogla dogovoriti za reprogramiranje. Dolg so po bankrotu države leta 2001 kupili tako imenovani mrhovinarski skladi po nizkih cenah in danes zanj zahtevajo polno ceno s prvotnimi obrestmi. Razsodba sodnika Griesa predstavlja precedens, ki bi Argentino utegnil spraviti v zagato in poslabšati njeno bonitetno oceno, nekateri pa celo govorijo o bankrotu.
Najprej zaplenjena šolska ladja
Paulu Singerju, čigar premoženje je spravljeno v davčni oazi na Kajmanskih otokih, je septembra letos že uspelo doseči, da je ganski sodnik dal zapleniti argentinsko trijamborno jadrnico Fregata Libertad za vojaško usposabljanje, ko je ta s 330 člani posadke zaplula v pristanišče Akra blizu glavnega mesta Gane, kamor je prišla na povabilo ganske vlade. Ganski sodnik je odredil, da mora Argentina, če hoče ladjo nazaj, plačati 20 milijonov dolarjev od vsote 284 milijonov dolarjev, kolikor od nje pričakuje sklad NML. Ker je Buenos Aires to zahtevo zavrnil, ladja Libertad zdaj čaka v afriškem pristanišču na razplet pritožbe pri OZN.
Singer je po desetletju sporov sprožil več postopkov za zaplembo argentinskega premoženja v tujini. Zadnje presenečenje je Argentini v sredo pripravil sodnik Griesa, ki je Buenos Airesu naložil, da mora poravnati 1330 milijonov dolarjev dolga skladoma Aurelius Capital Management in NML do 15. decembra letos. Argentinska vlada je do tega datuma nameravala poplačati 3000 milijonov dolarjev (2342 milijonov evrov) tistim upnikom, ki so v letih 2005–2010 privolili v reprogramiranje dolga in sprejeli poravnavo v višini 65 odstotkov vrednosti. Ameriški sodnik pa zahteva, da Argentina najprej 100-odstotno poplača dolg špekulantskemu Aureliusu in NML, ki nista privolila v reprogramiranje, in šele potem drugim upnikom. Griesa je ob tem dejal: »Moram poudariti, da je to vsota, ki jo dolguje v tem trenutku, in ne ves prihodnji dolg.« Sedanja vlada argentinske predsednice Cristine Fernandez vztraja pri stališču, da ne bo nikoli plačala »niti dolarja tem mrhovinarskim skladom«. To pa pomeni, da lahko pride do tako imenovane tehnične nezmožnosti plačila dolgov. Razni investicijski skladi so zato že pred tremi tedni začeli zahtevati zavarovalnine za primer nezmožnosti plačila dolga, zaradi tega je njihova cena presegla celo zavarovalnine grških obveznic. Sodnik iz manhattanskega okrožja je v sodni obravnavi stališče argentinske vlade, to je »niti dolarja za mrhovinarje«, označil za »največjo neodgovornost do pravosodja« in za krnitev avtoritete sodne oblasti.
Argentinski minister za gospodarstvo Hernan Lorenzino pa je sporočil, da so razsodbo poslali na pritožbeno sodišče v New Yorku z zahtevo po reviziji postopka, ker menijo, da Griesa nima pristojnosti za razsojanje v tej zadevi. Lorenzino je še povedal, da se bo Argentina pritožila na vse ravni in da »edino, kar še manjka, je, da bi Griesa ukazal proti nam poslati peto ameriško vojaško floto«.
Argentinski zunanji dolg je leta 2001, ko je država razglasila plačilno nesposobnost, dosegel 81 milijard dolarjev in je bil vse do grške zadolženosti (172 milijard dolarjev) največja neodplačana vsota v svetovni zgodovini. Argentinski predsednik Nestor Kirchner je leta 2005 upnikom ponudil poravnavo, da dobijo poplačanih 65 odstotkov vrednosti dolga, kar je 75 odstotkov upnikov tudi sprejelo. Leta 2010 je preostalim upnikom vnovič ponudil poravnavo in dosegel dogovor skupno s 93 odstotki upnikov. Le 7 odstotkov se jih o tem ni strinjalo, med njimi tudi sklada Aurelius in NML, ki sta argentinske državne obveznice kupovala po bankrotu po zelo nizkih cenah. Ti so se odločili, da po legalni poti izterjajo polno vrednost dolga z obrestmi vred. Za Argentino nastopi problem, če tem mrhovinarskim skladom uspe po sodni poti doseči svoj namen, kajti potem se bodo morda poravnavi odpovedali tudi tisti, ki so se o njej strinjali.
