Pridnestrska republika, ozek pas dejansko odcepljenega in od nikogar priznanega ozemlja Moldavije z večinskim ruskim prebivalstvom, je v ponedeljek krenila po krimski poti. Tamkajšnji lokalni parlament je sprejel resolucijo, s katero je zaprosil rusko dumo, da jih sprejme v Rusko federacijo. Po razpadu Sovjetske zveze in razglasitvi moldavske neodvisnosti je to območje po krajšem vojaškem spopadu z okoli 300 mrtvimi ostalo v svojevrstnem zamrznjenem konfliktu, demilitarizirano območje med sprtimi Moldavci in pridnestrskimi Rusi pa vzdržuje kakšnih 2000 ruskih vojakov. Moskva o željah teh sonarodnjakov za zdaj modro molči, podobno kot tudi o februarskem referendumu v drugi moldavski avtonomni regiji Gagavziji, ki se je z več kot 98 odstotki glasov odločila za vključitev v Putinovo evrazijsko unijo oziroma s podobnim odstotkom glasov podprla odločitev o samostojnosti. Če bi Moldavija podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo.
Kot predpotresni sunki
Na vzhodu Evrope se očitno dogajajo pretresi, ki še ne predstavljajo tektonskih geostrateških premikov, opozarjajo pa, da se ti vendarle lahko zgodijo. Moskva je prvič po razpadu Sovjetske zveze pred skoraj četrt stoletja samovoljno premaknila svojo vojsko v neko od vzhodnoevropskih neodvisnih držav in čeprav se o njenem številu in dejavnosti širijo različne informacije, dejansko okupirala Krimski polotok. Iz nekdanje SZ se je vključno z Rusijo po padcu berlinskega zidu izoblikovalo 15 samostojnih držav, med njimi šest na evropskih tleh, med katerimi so tri baltske republike pristale v Evropski uniji in Natu, preostala trojica pa ima z Moskvo bolj ali manj zapletene odnose.
Belorusija je postala nekakšna vazalna država s tudi Moskvi ne najbolj ljubim dolgoletnim avtokratskim Lukašenkom, prek Ukrajine so se že od oranžne revolucije sem lomila kopja evroameriškega in ruskega vpliva, Moldavija pa ždi v nekakšni coni somraka, neopazna za Bruselj, pod lačnimi pogledi Romunije in vpeta v ruske interese ob Črnem morju. Zgodovinsko gledano tudi baltske države s precejšnjim deležem priseljenega ruskega prebivalstva iz obdobja Sovjetske zveze nemirno spijo ob agilni kremeljski doktrini obvarovanja Rusov, kjer koli že živijo, vendar je njihov položaj v primerjavi z Ukrajino in Moldavijo bistveno drugačen, saj so del severnoatlantskega zavezništva in tudi Evropske unije.
Nestrpnost dobiva krila
Da so razmere v treh baltskih državah vendarle zapletene, pričajo tudi nekateri dogodki iz bližnje preteklosti. Leta 2007 so v Estoniji izbruhnili nemiri zaradi odstranitve spomenika sovjetskim vojakom iz druge svetovne vojne v glavnem mestu Talinu, sledil pa je odmeven diplomatski spor z Moskvo zaradi domnevnega kasnejšega kibernetičnega napada na estonske vladne agencije. Tudi obrobne odločitve, kakršno je s tihim pristankom latvijskih oblasti sprejel lastnik glasbenega bara v drugem največjem latvijskem mestu Daugavpilsu nedaleč od meje z Belorusijo in z večinskim ruskim prebivalstvom, da lahko gostje naročajo v vseh jezikih razen ruskem, ne gladi nasprotij med narodoma, ampak krepi veter v jadra nestrpnežev. Rusi v treh državah predstavljajo četrtino do tretjino prebivalstva, zvečine so bili do zdaj sorazmerno zadovoljni v novem naročju Evropske unije, ki pa ji je po velikem širitvenem poku leta 2004 zmanjkalo sape, s posledično gospodarsko krizo pa se je slabšal njihov položaj marsikdaj tudi na nacionalni osnovi. Da Kremelj izkorišča te težave za lastne cilje, je nedvoumno pokazala izjava ruskega veleposlanika v Latviji Aleksandra Vešnjakova za tamkajšnji Radio 4, da bo Rusija sonarodnjakom v tej državi ponudila državljanstvo in jih prek njega obvarovala pred revščino ter jim zagotovila pokojnine. Ko se takšne izjave pomešajo z nedavnim pohodom latvijskih legionarjev v Rigi z reminiscenco na tiste, ki so se priključili nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno, je povodov za zaskrbljenost več kot dovolj. Da je skrb upravičena, je ob krimski krizi pokazala tudi peticija, ki je zakrožila po latvijskem spletu in pozivala tamkajšnje Ruse k referendumu o ponovni združitvi z Rusijo. »V Ukrajini se je izkazalo, da Rusija odkrito kaže svoje imperialne ambicije in ne bi bila presenečena, če bi enako poskušala v Latviji,« je glasno opozoril Janis Dombrava, poslanec iz vrst desničarske stranke za domovino in svobodo.
Vladimir Putin je v nastopu v dumi po krimskem referendumu posebej poudaril, da si Rusija nima namena prisvajati druge regije v Ukrajini, sploh pa ne v drugih državah, a nelagodje na nekdanjem sovjetskem dvorišču se stopnjuje. Nekaj teh strahov je med dvodnevno turnejo na Poljskem in v baltskih državah poskušal odpraviti ameriški podpredsednik Joe Biden z obljubami, da ZDA in severnoatlantsko zavezništvo trdno stojijo za njimi. »Ne dvomite, ZDA bodo izpolnile svoje zaveze. Vselej jih,« je Biden zagotovil med pogovori v Varšavi.