Da odnos s francoskim socialističnim predsednikom vlade Manuelom Vallsom ni tako prisrčen, kot je bil nekoč med Angelo Merkel in predsednikom konservativne stranke UMP Nicolasom Sarkozyjem, so nemški mediji razbrali iz tega, da med kanclerko in ministrskim predsednikom ni bilo ne objema ne poljuba.
Kljub vsej potrebni protokolarni vljudnosti, so zapisali, je na tiskovni konferenci po včerajšnjem pogovoru in skupnem kosilu vodij dveh vodilnih evropskih držav nastal vtis, kot bi se na obisku pri (pre)strogi teti znašel »šlampasti« nečak, ki prosi, naj mu odložijo rok oddaje zadanih mu nalog.
Valls je včeraj v Berlin prinesel seznam reform in obljubo, da jih bodo Francozi izpolnili, zato je nedavno sicer s tesnim izidom v francoskem parlamentu znova dobil zaupnico. Toda tako kot francoski predsednik François Hollande ob drugi obletnici svoje vladavine v Elizejski palači je tudi Valls od Nemcev sicer vljudno, a odločno zahteval nekaj več razumevanja za to, da Francozi niso Nemci in varčevanja, vloge države v gospodarstvu in še marsičesa ne razumejo enako kot njihovi strogo disciplinirani sosedi.
Hkrati poudarjajo, da reform ni mogoče izpeljati ob strogem varčevanju in ohranjanju absolutne proračunske discipline. V Berlinu imajo glede tega povsem drugačno mnenje.
Vemo, kakšne so naše naloge in kakšna je naša odgovornost, je na tiskovni konferenci dejal Valls in zatrdil, da bodo zadane naloge izpolnili, ker so v dobro njihove države in ker se tega sami zavedajo. Od Berlina pa si ne želijo nikakršnih, niti dobrohotnih nasvetov, kdaj in kako naj bi to naredili. »Francija je velika država,« je dejal Valls, »ki jo je treba spoštovati in ki si zasluži tudi nekaj več priznanja za svoje sodelovanje na mednarodnem prizorišču.«
Valls je zato poudaril, da ni prišel v Berlin, da bi prosil za razumevanje, kot tudi Francija ni bolni otrok Evrope, kot so jo označili nekateri nemški politiki, ki menijo, da je drugo največje evropsko gospodarstvo največja nevarnost za stabilnost evropske valute.
Francija je nedavno popravila napoved gospodarske rasti za letošnje leto navzdol na 0,4 odstotka, zaostala je v konkurenčnosti in ima z 10,2 odstotka ljudi brez dela še enkrat višjo stopnjo brezposelnosti kot Nemčija. Hkrati je napovedala, da novega zadolževanja še najmanj dve leti ne bo spravila pod dogovorjeno triodstotno mejo, kljub temu da bi to morala doseči že prihodnje leto. Evropska komisija je že nekdanjemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju v tem pogledu popuščala, enako kot tudi kasneje predsedniku Hollandu. Nemčija na drugi strani načrtuje, da se prihodnje leto ne bo več na novo zadolževala.
Obe državi pa sta zadolženi čez mejo, ki jo predpisuje EU. Medtem ko bi njun dolg lahko znašal le 60 odstotkov letnega bruto družbenega proizvoda, se bo ta pri Franciji po napovedih komisije EU povzpel na 96,6 odstotka BDP, tudi v Nemčiji je s 76 odstotki višji, kot je dovoljen. Francija je po drugi strani najpomembnejša izvozna partnerica Nemčije.