Strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) so v 33 strani dolgem poročilu, ki so ga včeraj predstavili v Berlinu, poudarili, da še vedno lahko rešimo težavo segrevanja Zemlje. Priporočajo čimprejšnji in odločen premik od pridobivanja in porabe premoga, plina in nafte k obnovljivim virom energije. A čeprav se je v preteklosti ugibalo, ali ne bi bila ta sprememba predraga, so strokovnjaki sporočili, da ne. Stroški spremembe bi pri gospodarski rasti med 1,6 in 3 odstotki na globalni ravni na leto pomenili le za okoli 0,06 odstotne točke zmanjšano rast.
»Ne stane nas veliko, da bi rešili planet,« je na predstavitvi tokratnega poročila IPCC dejal eden od strokovnjakov Ottmar Edenhofer. Nov gospodarski argument, ki ga poudarjajo v poročilu, je sicer pri številnih okoljevarstvenih organizacijah vzbudil navdušenje. To bi lahko namreč prepričalo tudi tiste politike, ki se bojijo, da bi ukrepi za zaščito podnebja oslabili gospodarsko rast njihove države, je navedla nemška tiskovna agencija DPA.
»Za podnebne spremembe ni več načrta B«
Po besedah Samanthe Smith iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) najnovejše poročilo IPCC kaže, da je zaščita podnebja možna in da jo je mogoče financirati. Z njo se strinja tudi evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard, ki je v odzivu pozvala glavne povzročitelje emisij toplogrednih plinov, naj te zmanjšajo v skladu z globalnimi cilji. Poročilo po njenem jasno kaže, da ni več načrta B za podnebne spremembe. »Obstaja le načrt A: skupna akcija za takojšnje zmanjšanje emisij.« Pri tem je Evropo postavila za zgled in na svoji spletni strani zapisala, da bo Evropa letos sprejela ambiciozen cilj do leta 2030.
Po mnenju ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja je najnovejše poročilo budnica za podjetja, še zlasti v energetskem sektorju. Čeprav je bilo že pred tem objavljenih nekaj tovrstnih poročil o podnebnih spremembah, je tokratno po Kerryjevem mnenju opozorilo na priložnosti za globalno gospodarstvo, ki ga je treba izkoristiti, so zapisali v včerajšnjem sporočilu ameriškega zunanjega ministrstva. Pri tem je Kerry tako kot evropska komisarka opozoril, da vsako leto, ko svet odlaša z ukrepanjem, stroški, povezani s podnebno zaščito, naraščajo.
Slovenska vlada naj podpre podnebno-energetsko politiko EU za leto 2030
Na poročilo so se odzvali tudi v slovenskem društvu za sonaravni razvoj Focus in organizaciji Greenpeace Slovenija, kjer ugotovitve poročila pozdravljajo in pozivajo k ukrepanju. Po mnenju Lidije Živčič, strokovne vodje pri Focusu, poročilo kaže, da rešitve za podnebno krizo imamo. »A ker emisije toplogrednih plinov na globalni ravni še vedno naraščajo, je jasno, da je treba za pospešitev prehoda od umazane energije k čistim obnovljivim virom narediti več in ukrepati hitreje,« so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.
Pri Greenpeaceu Slovenija pa opozarjajo, da spada Slovenija med države, ki jih bodo podnebne spremembe prizadele bolj kot nekatere druge, in pozivajo k ukrepanju. Slovensko vlado pozivajo, naj v aktualni evropski razpravi podpre ambiciozno podnebno-energetsko politiko EU za leto 2030, ki bo temeljila na treh nacionalno obvezujočih ciljih, je zapisal predstavnik za energetsko politiko pri tej okoljevarstveni organizaciji Dejan Savić.
Segrevanje zemlje se nadaljuje
V poročilu IPCC so še zapisali, da ima svet možnost izpolniti cilje Združenih narodov, po katerih bi globalno segrevanje omejili na največ dve stopinji Celzija, če bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 vsako leto zmanjšali za 40 do 70 odstotkov. Obenem so opozorili, da bi se lahko glede na sedanji razvoj naš planet do leta 2100 segrel za 3,7 do 4,8 stopinje Celzija, kar bi bilo po njihovem mnenju katastrofalno, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Poročilo je sicer zadnje v trilogiji o vzrokih, posledicah in rešitvah podnebnih sprememb, ki naj bi predstavljala pomembno osnovo pri oblikovanju okoljskih politik. Prvi del je IPCC predstavil septembra lani v Stockholmu, drugi del pa konec marca v Jokohami.
V prejšnjem poročilu so med drugim opozorili na to, da naraščajoče količine emisij ogljikovega dioksida povečujejo tveganja poplav, lakoto, konflikte in migracije. Ob tem so izpostavili tudi visoke stroške, ki jih za države prinašajo podnebne spremembe. tak, sta