Zgodba o uporabi cirilice na etnično mešanih območjih na Hrvaškem, še posebno v Vukovarju, se vleče kot jara kača. Zdaj v hrvaškem parlamentu in verjetno na ustavnem sodišču, pa tudi v ozadju uradne politike. Da je treba glede uporabe cirilice, ki sicer zakonsko-ustavno ni sporna, dokaj hitro nekaj narediti, kaže med drugim objava na nekem spletnem portalu, v kateri pozivajo Hrvate v Vukovarju, naj bojkotirajo 35 trgovin in obrtnih delavnic, ki so v lasti njihovih srbskih sosedov.
Prestopili rdečo črto
Predstavnik stranke srbske narodnosti (SDSS) v parlamentu Milorad Pupovac je včeraj dejal, da je Hrvaška s tem pozivom na spletu prestopila rdečo črto, in se vprašal, ali ne gre za fašizem, na katerega so dolgo opozarjali, vlada pa ga je z zavlačevanjem razrešitve zapleta okoli referenduma o uporabi cirilice samo še spodbujala. Državna pravobranilka Lora Vidović pa poudarja, da omenjeni poziv kar kliče k etnični diskriminaciji in ustvarja občutek strahu.
Niso še namreč pozabljeni prizori, ko so oblasti pred nekaj meseci želele v Vukovarju na državnih ustanovah pritrditi table tudi s ciriličnimi napisi, ki pa jih je razjarjena množica, kljub navzočnosti policistov, nekajkrat razbila ali odstranila, čeprav je zakon o uporabi cirilice jasen, saj predvideva njeno uporabo tam, kjer živi vsaj tretjina Srbov. Toda predstavniki v mestnem svetu so razglasili Vukovar za »mesto posebne pietete« zaradi žrtev med Hrvati med domovinsko vojno in cirilico »vrgli iz mesta«. S tem pa je to postal vsedržavni problem. Vladajoča koalicija, v kateri je najmočnejša leva SDP premierja Zorana Milanovića, se s tem ni želela sprijazniti, še posebno ker so iz Bruslja prihajala opozorila, da gre za nedemokratično početje, ki ne bo ostalo nekaznovano, a se je odzivala prepočasi in premalo odločno. Desnica, ki ji je nekaj časa sledila tudi največja opozicijska stranka HDZ, je to izkoristila in izpeljala zbiranje podpisov za razpis referenduma o spremembi določila ustavnega zakona, ki bi poslej omogočalo javno uporabo cirilice na Hrvaškem izključno tam, kjer je vsaj pol prebivalstva srbske narodnosti. Zdaj, ko je jasno, da je pobudnikom referenduma uspelo zbrati okoli 600.000 podpisov, se je vladajoči koaliciji utrnilo, da je hudič vzel šalo in da je treba ukrepati.
Preverjanje podpisov
Politika je bila na nogah že ob zbiranju podpisov, saj bi uspešen referendum, ki se ga je prijel vzdevek protimanjšinski, pomenil korenito zmanjševanje pravic narodnih manjšin, kot je dejal hrvaški predsednik Ivo Josipović, premier Zoran Milanović pa je v svoji znani maniri dodal, da »referenduma zagotovo ne bo, dokler je on predsednik hrvaške vlade, ker je to odkrita diskriminacija«.
Toda podpisi so bili zbrani in začela se je dolgotrajna postopkovna vojna med predlagatelji in zakonodajalcem, ki bo, tako kot so napovedali analitiki, zadnjo besedo vendarle prepustil ustavnim sodnikom. Parlamentarni odbor za ustavo je včeraj v razpravo poslal predlog, naj parlament (sabor) od vlade zahteva preverjanje verodostojnosti podpisov na referendumski pobudi. Vlada in vladajoča koalicija očitno nista prepričani, da bi hrvaški volilci na referendumu zavrnili zahtevo po ustavnem dvigu odstotka pripadnikov nekega naroda, v tem primeru Srbov, kot osnovo za uporabo njihove pisave, v tem primeru – cirilice. Zato bi rada že v kali zatrla referendum, torej z »ugotovitvijo«, da gre za velik del ponarejenih podpisov. Šele nato bi sledil nov korak in bi na ustavnem sodišču preverjali, ali je sploh možen referendum o manjšinskih pravicah. A temu bi se radi izognili, kajti nihče ne more zagotoviti, da bodo ustavni sodniki takšen referendum razglasili za neustavnega.
