Precej ostro zaslišanje je doletelo vidno nervoznega Miguela Ariasa Cañeteja (skupina Evropske ljudske stranke), španskega kandidata za resor klimatskih sprememb in energetike. Svojo predstavitev je začel z dvema opravičiloma, s katerima je nemudoma načel očitke, ki so se proti njemu pojavili v zadnjih tednih. Tik pred zaslišanjem je v 72 urah dvakrat spremenil svojo deklaracijo finančnih interesov, kar je naletelo na pomisleke pri poslanski skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov. Canete je pojasnil, da je deklaracijo spremenil, da bi v njej pokazal, kako je tik pred zaslišanjem v parlamentu prodal svoje delnice z naftno industrijo povezanih podjetij Ducor SL in Petrlogis Canaris SL. Prav zaradi teh lastniških deležev so se namreč pojavili številni dvomi, da Cañete ni prava izbira za komisarja za klimatske spremembe in energetiko. Pojasnjevati je moral še, da je tudi sin odstopil iz upravnega odbora enega od »spornih« podjetij in da njegova žena ni delničarka v katerem od njih.

Drugo opravičilo je Cañete moral izreči zaradi svojih preteklih seksističnih izjav proti socialistični kandidatki na evropskih volitvah. Dejal ji je namreč, da je razpravljanje z žensko komplicirano, saj da bi, če bi želel pokazati intelektualno superiornost, to lahko razumeli kot seksistično. »To je bil nesrečen komentar. Enakopravnost spolov razumem kot enega osrednjih evropskih temeljev,« je dejal Cañete.

Hill prodal delnice pri lobistih

Navzkrižje interesov je bila glavna tema zaslišanja Jonathana Hilla (skupina Evropskih konservativcev in reformistov), britanskega komisarskega kandidata za resor finančnih trgov. Ker bo novi komisar v roke dobil izjemno pomemben finančni resor, na katerem bo med drugim pripravljal pravni okvir za bančno unijo in unijo kapitalskih trgov, so ga poslanci večkrat povprašali prav o morebitnih konfliktnih situacijah. Pod drobnogledom poslancev so se znašle predvsem Hillove lobistične dejavnosti, med drugim tudi za banko HSBC, in posedovanje delnic lobističnega podjetja Quiller. Hill je zavrnil povezave z lobistično industrijo ali londonskim Cityjem, ki je sicer toplo pozdravil njegovo imenovanje. Dejal je, da je dan po nominaciji za komisarja takoj prodal svoje delnice v lobističnem podjetju prav zato, da ne bi prišlo do navzkrižja interesov.

Poslance je tudi zanimalo, ali bo deloval neodvisno, saj prihaja iz največjega evropskega finančnega centra, s katerim ima dobre odnose. Tovrstna zagotovila je moral večkrat ponoviti. Kot svoje prednostne naloge je opredelil oblikovanje novih delov bančne unije, a je poslancem ostal dolžen odgovor, ali bo kot njegov zadnji steber uvedel enotno jamstveno shemo za depozite.

Osebne vrednote Navracsicsa

Madžarski komisarski kandidat za resor izobraževanja, kulture, mladine in državljanstva Tibor Navracsics se je moral zagovarjati predvsem zaradi spornega madžarskega medijskega zakona, ki je omejil svobodo medijev. Soavtor zakona je bil prav Navracsics. Poudaril je, da je z EU po izraženih pomislekih sam vodil pogajanja za spremembo medijske zakonodaje, ki je bila nato prilagojena. Nekdanji minister za pravosodje in aktualni zunanji minister je sicer dejal, da so odnosi med Madžarsko in EU prešli težko obdobje, težave pa so bile razrešene z odprtim in mirnim dialogom. Človekovo dostojanstvo, demokracija, vladavina prava in človekove pravice so njegove osebne vrednote, je bilo slišati iz ust Navracsicsa. Romunska poslanka iz vrst liberalcev Mircea Diaconu je kandidata podrezala s vprašanjem, ali se lahko čez noč iz lojalnega člana Fideszove vlade spremeni v evropskega komisarja, ki bo branil evropsko pogodbo. Navracsics je odvrnil, da nikoli ni rekel niti besede proti EU, sam pa je evropsko povezovanje podpiral naglas, ko so ga kritizirali ljudje v njegovi bližini.