Milimeter za milimetrom je včeraj 36 jeklenih vrvi z močjo šestih ton potniško ladjo Costo Concordio, ki je januarja 2012 nasedla pred otokom Giglio ob toskanski obali, dvigovalo s skal. Nekaj čez deveto se je po nočnih nevihtah umirilo tudi vreme in 114.000-tonsko ter 290 metrov dolgo ladjo so strokovnjaki začeli počasi obračati v vodoraven položaj. Sprva so predvideli, da bodo za to potrebovali le 12 ur, pozno popoldne pa so sporočili, da jih bo potrebnih 18 ali 19.
»Vse poteka po načrtih,« je včeraj okoli poldneva dejal Franco Gabrielli, šef italijanske civilne zaščite. Tedaj se je nasedla ladja že dvignila za tri stopinje, da bi se zravnala, je bilo potrebnih 65 stopinj. Od 40 stopinj dalje bo pomagala težnost, ki bo na koncu nasedlo križarko postavila v vodoraven položaj in jo naslonila na velike betonske bloke, ki so jih potapljači pod plovilo s tisoč tonami betona postavili v zadnjih mesecih.
Zahteven podvig, ki ga skupaj z desetimi sodelavci vodi 52-letni Južnoafričan Nick Sloan s posebnega operacijskega centra na eni od ladijskih ploščadi v bližini, bo stal nekaj manj kot 600 milijonov evrov. Že 17 mesecev se z njim ukvarja poseben konzorcij ameriškega podjetja Titan Salvage, ki je specializiran za reševanje nasedlih ladij, in italijanskega podjetja Micoperi Marine Cunstructors, ki gradi morske ploščadi in poskuša storiti vse, da prepreči škodo, ki bi jo razbitina lahko povzročila dragocenemu podmorskemu svetu okoli otoka.
Timelapse posnetek dviganja Coste Concordie:
Potopljeni deli ladje hudo poškodovani
Tako so na otoku Giglio postavili posebno kontejnersko naselje, v katerem že več mesecev prebiva 500 strokovnjakov in delavcev, ki pripravljajo projekt. Doslej so se potapljači že 15.000-krat spustili pod gladino, pri projektu je mesece dolgo sodelovalo 300 čolnov, vgradili so kar 30.000 ton jekla. Preden so začeli ladjo obračati, so jo na ducat posebnih nosilnih stebrov na obali pripeli z jeklenimi vrvmi, pod ladjo so s posebnimi cementnimi vrečami naredili neke vrste umetno dno, ki preprečuje, da bi razbitina zdrsela čez 30-metrski podvodni previs, ki je v neposredni bližini. Glede na to, kar je mogoče videti do zdaj, strokovnjaki sklepajo, da je ladja na potopljeni strani močno poškodovana.
S cementno konstrukcijo so povezali šest jeklenih ploščadi, na katere se bo naslonila ladja, ko bo zopet v vodoravnem položaju. Poleg tega so varilci na zgoraj ležečo stran plovila namestili 15 velikih rezervoarjev, ki se napolnijo z vodo in kasneje s svojo težo pomagajo pri obračanju ladje. Ko bo v vodoravnem položaju, bodo prazne namestili tudi na drugo stran ladje, da jo bodo držali na površju in pomagali pri transportu. Že nekaj mesecev pa z nasedle ladje črpajo vodo.
Če bo šlo vse po načrtih, naj bi prihodnjo pomlad ladjo odpeljali do najbližje ladjedelnice, kjer jo bodo razrezali. Kam jo bodo odpeljali, še ni določeno. Župan Palerma Leolucca Orlando navija za svoje mesto, kjer je v pristanišču ladjedelnica za popravilo ladij. Toda Palermo je daleč. Zatem se je govorilo o Livornu in nazadnje omenjalo Piombino v Toskani, ki je najbližje, le pristanišče bi morali preurediti.
Še vedno niso našli dveh pogrešanih
Trenutno pa imajo pripadniki civilne zaščite pred otokom Giglio še povsem druge skrbi. Še vedno namreč iščejo dva človeka, ki ju pogrešajo vse od brodoloma, neko Sicilijanko in Indijca, ki je sodil k osebju. Šef civilne zaščite Franco Gabrielli je dejal, da je njuno iskanje trenutno njihova prva naloga, vendar včeraj v razbitini trupel niso našli. Pristojne poleg tega še vedno skrbi, kaj vse bi se lahko iz potopljene ladje izlilo v morje. Na ladji je namreč še vedno vsa odpadna voda in hrana za 5000 potnikov, na njej so barve, čistilna sredstva in ostanki goriva. Strokovnjaki domnevajo, da je v razbitini še okoli 250 ton tekočin, ki bi utegnile onesnažiti okoliško morje. Zato so ladjo obdali s posebnimi mrežami, ki naj bi preprečile onesnaženje.
Medtem katastrofa, ki se je 13. januarja lani zgodila 15 minut pred deseto zvečer in v kateri je umrlo 32 potnikov, dobiva še zadnji sodni epilog. Zatem ko so več obtoženim, ki so bili soodgovorni za nesrečo, že prisodili zaporne kazni, se bo 23. septembra nadaljeval proces proti kapitanu Francescu Schettinu. Razsodbo naj bi sodniki sporočili spomladi prihodnje leto. Ladja naj bi pred toskansko obalo nasedla na čeri zaradi tveganega manevra, s katerim je hotel kapitan ustreči enemu od svojih sodelavcev, čigar sorodniki živijo na otoku Giglio. Kapitan pa pravi, da nekateri člani posadke niso razumeli njegovih povelj, in zatrjuje, da do katastrofe ne bi prišlo, če bi ravnali po njih. vau