V njegovem zadnjem predvolilnem govoru v četrtek zvečer na trgu Omonia v Atenah je Aleksis Cipras pred tisoči privržencev spregovoril že kot prihodnji zmagovalec. Vodja Sirize je vsem tistim, ki so mu ploskali, predvsem pa vsem, ki se še niso odločili, in teh je veliko, povedal, kar si Grki želijo slišati. Da je konec varčevalnega diktata trojke in političnih vrhov iz Berlina in da se bodo po volitvah, če zmagajo levičarji, pogovarjali na novo. O tem, ali bo Grčija zamrznila vračanje posojil, o tem, ali ji bodo odpisali del dolgov, o tem, ali bodo upokojenci spet dobili pokojnine, ob katerih ne bo treba prosjačiti, in javni uslužbenci plače, s katerimi bodo preživeli. Grčija trenutno dolguje 320 milijard evrov oziroma 180 odstotkov letnega bruto družbenega proizvoda. Večino posojil je prejela iz evropskih držav.
V nedeljo bo na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so jih razpisali, potem ko parlament trikrat zaporedoma ni uspel izvoliti predsednika države, nov parlament volilo 9,8 milijona volilnih upravičencev. Od 6. do 18. ure bodo odločali, ali se bodo Grki poslovili od političnih elit, ki jim očitajo korupcijo in nepotizem, in krivdo za to, da so se vse napake, ki jih je zadnja desetletja zagrešil grški politični vrh, z varčevalnimi ukrepi zgrnile na ramena preprostih ljudi. Mnogi mediji napovedujejo, da se bo v nedeljo na voliščih zgodila (mirna) revolucija.
Koga lahko oženi Cipras
Sirizi kaže dobro, kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, ki so jih objavili včeraj. Javnomnenjski inštitut Marc ji je nameril 32,2 odstotka glasov, konservativna Nova demokracija jih je uspela zbrati dobrih šest odstotkov manj. Podobni so rezultati tudi drugih merjenj, vse kaže, da Siriza v finišu pred volitvami simpatije pridobiva. Še pred tednom dni je njena prednost pred ostalimi strankami štela tri odstotke volilnih glasov. Če levičarski stranki tudi v nedeljo uspe uresničiti predvolilna merjenja, ji bo šel na roke grški volilni sistem. Najmočnejši stranki na volitvah avtomatično prištejejo 50 od 300 sedežev v parlamentu.
Doslej je kazalo, da Sirizi kljub temu ne bo uspelo doseči absolutne večine v parlamentu. Vse je odvisno od tega, koliko strankam bo uspelo preseči parlamentarni prag, ki v Grčiji šteje 3 odstotke volilnih glasov. Če Cipras sam ne bo uspel zbrati več kot polovice sedežev v atenskem hramu demokracije, bo potreboval koalicijskega partnerja in le malo je verjetno, da ga bo iskal med strankami, ki so Grčiji vladale v preteklih desetletjih.
Na oblasti sami novi
Najbolj logična se zdi zveza s proevropsko stranko politične sredine Reka (To Potami). Levo liberalno stranko je televizijski novinar Stavros Teodorakis ustanovil šele pred letom dni, kljub temu so ji javnomnenjske raziskave v predvolilnem obdobju namerile med 5 in 8 odstotki volilnih glasov. Po zadnjih meritvah se s 6,3 odstotka volilnih glasov nahaja na tretjem mestu. Tesno ji sledijo skrajni desničarji z Zlato zoro s 6,1 odstotka, komunisti in socialisti bodo s 4,4 odstotka volilnih glasov uspeli prestopiti parlamentarni prag.
V nasprotju z njimi se desni populisti stranke Neodvisni Grki in novoustanovljena Stranka demokratov in socialistov nekdanjega predsednika vlade Georga Papandreua še borijo za to, da bi jim uspelo vstopiti v parlament.
Če se bodo merjenja javnomnenjskih raziskav uresničila, se Grčiji vsekakor obeta povsem nov začetek. Mnoga poročila iz predvolilnih Aten kažejo, da bodo ljudje, ki so leta volili socialiste Pasoka ali konservativno Novo demokracijo zdajšnjega premierja Samarasa, svoj glas položili v druge roke, precej manj iz ideološkega prepričanja kot iz želje po tem, da upravljanje države prepusti v roke nekomu, ki jim obljublja boljše življenje, kot ga živijo zdaj.
Res je, da bi zmaga Sirize in njena koalicijska povezava s prav tako povsem novo stranko na političnem parketu pomenila zlom zdajšnjih struktur politične moči, toda ali jim bo res uspelo zlomiti tudi moč pogajalcev upnikov grške države, je drugo vprašanje. Že konec februarja bi lahko Grčiji zmanjkalo denarja za delovanje države.
