Obama je kmalu po zaključku glasovanja v predstavniškem domu dejal, da bo zahvaljujoč republikancem in demokratom lahko podpisal zakon, ki zvišuje davke za dva odstotka najbogatejših Američanov, obenem pa preprečuje povišanje davkov, ki bi gospodarstvo pahnilo nazaj v recesijo.
V torek so potekle davčne olajšave, sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega, veljati pa so začeli avtomatični proračunski varčevalni ukrepi, o katerih sta se stranki dogovorili leta 2011 v času prepirov okrog dviga dovoljene meje javnega dolga.
Tako imenovani fiskalni prepad
ZDA so padle v tako imenovani fiskalni prepad, ki bi jih lahko porinil v novo recesijo. Novi zakon pa to nevarnost odpravlja.
Predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner iz Ohia je v torek sklical posvet z drugimi kongresnimi voditelji svoje stranke, podpredsednik ZDA Joseph Biden pa je medtem pritiskal na demokrate.
Pogovori so se nadaljevali ves dan, dokler se Boehner ni odločil, da bo predlog le dal na glasovanje. Za to se zavzela tudi voditeljica demokratov Nancy Pelosi iz Kalifornije, čeprav vsi njeni strankarski kolegi niso podpirali predloga.
Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid iz Nevade je pred tem zatrdil, da senat ne bo obravnaval nobenih morebitnih popravkov predloga iz predstavniškega doma, ki mora glasovati ali pa naj odgovarja pred ameriškimi volivci.
"Če se bodo republikanci igrali z dogovorom, ki je dobil podporo 89 senatorjev, bodo odgovorni za največje povišanje davkov v ameriški zgodovini," je za televizijo NBC povedal neimenovani demokratski uslužbenec senata.
Boehnerju tako ni preostalo drugega kot glasovanje, za nižjo porabo pa se bodo lahko borili med pogajanji za novo povišanje meje javnega dolga.
Plod dogovora med McConnellom in Bidenom
Senatni predlog, proti kateremu so glasovali le trije demokrati in pet republikancev, je v bistvu plod dogovora med vodjo republikanske manjšine Mitchom McConnellom iz Kentuckyja in Bidenom, ki ga je McConnell poklical na pomoč, ker senatni demokrati niso dovolj popuščali.
Davki se bodo zdaj povišali oziroma vrnili na stopnje iz leta 2001 za letni dohodek na posameznika nad 400.000 dolarjev oziroma 450.000 dolarjev za poročene pare, ki skupaj vlagajo davčno napoved. Za slednje se bo stopnja zvišala s 35 na 39,6 odstotka.
Davčna stopnja za dedovanje se bo na premoženje, ki je vredno nad pet milijonov dolarjev, s sedanjih 35 povišala na 40 odstotkov. Dohodek od investicij in dividend bo za tiste v najvišjem davčnem razredu po novem obdavčen z 20 odstotki, za vse nižje davčne razrede pa bo obdavčitev še naprej 15-odstotna. Davkoplačevalci v dveh najnižjih razredih pa tudi po novem ne bodo plačali davka na dividende in investicije.
Dogovor je dokončno uredil tudi problem tako imenovanega alternativnega minimalnega davka, ki so ga uvedli v 60. letih prejšnjega stoletja, da bi bogati plačali vsaj nekaj davka. Ta davek je z leti zaradi inflacije grozil vse širšemu krogu davkoplačevalcev, kongres pa ga je vsako leto posebej omejil s posebnim zakonom.
Kongres je za leto dni podaljšal plačevanje podpore dolgoročno brezposelnim Američanom, kongres pa bo letos ostal brez predvidenega povišanja plač za 900 dolarjev na leto.
Predlog zakona je med drugim preprečil tudi povišanje cen mleka s podaljšanjem subvencij ter preprečil za 27 odstotkov nižja plačila zdravnikom iz sistema zdravstvenega zavarovanja za starejše. Podaljšanje podpore brezposelnim bo proračun letos stalo 30 milijard dolarjev, plačila zdravnikom pa 31 milijard.
Za demokrate je največja pomanjkljivost dogovora v tem, da ni podaljšal olajšave za davek na plače. Leta 2011 in 2012 so Američani v zvezni pokojninski sklad nakazali 4,2 odstotka svojega dohodka. Ta stopnja se bo zdaj vrnila na 6,2 odstotka, kar za ljudi z letnim dohodkom okrog 50.000 dolarjev pomeni tisoč dolarjev več davka letno.
Z višjimi davki se bo v zvezni proračun v desetih letih steklo skupaj 620 milijard dolarjev.
Glede porabe pa predlog zakona ni rešil ničesar. Avtomatično krčenje porabe, ki bi letos zneslo 110 milijard dolarjev, je preloženo za dva meseca. Približno takrat bo spet presežena dovoljena meja javnega dolga, ki zdaj znaša 16.400 milijard dolarjev, in v kongresu se tako obeta nadaljevanje pogajanj.
Odzivi na dogovor so mešani. Politično z njim niso povsem zadovoljni ne demokrati in ne republikanci, čeprav zaradi povišanja davkov za najbogatejše dogovor pomeni zmago za predsednika Obamo.
Analitiki menijo, da bo letošnja gospodarska rast kljub vsemu utrpela škodo. Glavni ekonomist za analize pri bonitetni hiši Moody's Mark Zandi ocenjuje, da bo povišanje davka na plače letos gospodarski rasti odščipnilo 0,6 odstotka, povišanje davčnih stopenj za najbogatejše pa le 0,15 odstotka.
