Varnostni svet Združenih narodov razmišlja o uvedbi sankcij proti vpletenim v nasilje v Južnem Sudanu, ki je terjalo več sto človeških življenj, medtem ko na svetovno organizacijo že letijo kritike, da je storila premalo za ustavitev krvavega poboja minuli teden. Spopadi imajo korenine v političnih razkolih in medplemenskih bojih, zato se pojavljajo tudi opozorila, da se lahko zgodi nova Ruanda in da je treba ukrepati hitro, saj spopadi ne nazadnje trajajo že štiri mesece.
Pokoli v mestu Bentui
Že decembra so namreč izbruhnili spopadi med vojaki, ki podpirajo predsednika Salvo Kiira, in tistimi, ki so na strani odstavljenega podpredsednika Rieka Macharja. Kiir je Macharja obtožil poskusa državnega udara. Potem je politični spopad dobil medplemenske razsežnosti, ko so se začeli spopadati pripadniki plemena Dinka predsednika Kiirja in plemena Nuer bivšega podpredsednika Macharja. Vmes je januarja v vodo padel sporazum o prekinitvi ognja in najmlajša država na svetu, ki je z referendumsko odločitvijo postala samostojna julija 2011, je zapadla v spiralo nasilja.
Posebej hudo je bilo minuli teden, ko so uporniki zavzeli Bentui, prestolnico z nafto bogate zvezne države Zahodni zgornji Nil. Po ocenah se je zgodil najhujši pokol doslej, ki ga je spodbujal sovražni govor po radiu. Uporniki naj bi se spravili nad civiliste, ki so našli zatočišče v mošeji, katoliški cerkvi in bolnišnici. Samo v mošeji naj bi postrelili dvesto ljudi, na posnetkih je bilo videti tudi kupe trupel na cestah. Pod pretvezo, da so prinesli v podpis peticijo, naj bi vstopili celo v tamkajšnje oporišče Združenih narodov, nato pa začeli streljati na ljudi, ki so tam našli zatočišče ter jih več deset ubili. Vsega skupaj se jih je tja zateklo že 22.000. Bivši podpredsednik Machar je zavrnil trditve, da so za poboje odgovorni njegovi privrženci. »Pogovarjal sem se z našimi poveljniki v Bentuiju, ki pravijo, da gre za neresnice. Spoštujemo naše ljudi in večina pripadnikov naših sil je iz regije, svojih ljudi pa ne moremo pobijati,« je dejal za Al Jazeero.
OZN tarča kritik, ki jih zavrača
Visoki predstavnik Združenih narodov Tony Blazer je dejal, da je nasilje v Bentuiju »dogodek, ki spreminja igro« – po ocenah poznavalcev lahko pelje v popolno državljansko vojno. A tudi svetovna organizacija sama je tarča kritik, da je storila premalo. Zlasti sosednja Uganda, ki podpira predsednika Kiira, pravi, da bi morali Združeni narodi storiti več za preprečitev poboja civilistov. A OZN to zavrača in trdi, da je za zaščito civilistov odgovorna predvsem oblast, torej vladne sile.
Varnostni svet zdaj razmišlja o uvedbi sankcij proti odgovornim za nasilje. »Če ne bo resnih posledic za vpletene strani, da končajo nasilje in začno resne mirovne pogovore, bo število civilnih žrtev še raslo,« je dejal vodja mirovnih operacij Združenih narodov Herve Landous. Združene države in Evropska unija so že grozile s sankcijami. Tudi Kitajska si zelo prizadeva za mirovne pogovore in je obsodila vse vpletene strani. Peking je največji investitor v naftno industrijo v Južnem Sudanu in si želi mir v regiji. »Kitajska ima v Južnem Sudanu naftne interese, zato še bolj upamo, da bosta v državi mir in stabilnost,« je bil odkrit tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Qin Gang. Združeni narodi morajo julija tudi obnoviti mandat svoje mirovne misije UNMISS v Južnem Sudanu. Decembra, ko se je začelo stopnjevati nasilje, so potrdili načrt, da število modrih čelad povečajo s 7000 na 12.500. Doslej je prišla le polovice predvidenih okrepitev.
Južni Sudan se je po razhodu s Sudanom zapletel v vojno zaradi z nafto bogatih obmejnih območij, zdaj pa je še na robu državljanske vojne, pri čemer sosednje države podpirajo različne strani v konfliktu, kar lahko odpre vrata novim napetostim širše v regiji.