»Gre za neko obliko osveščanja,« je za Dnevnik.si razložila Tina Peternel, predstavnica slovenskega Greenpeaca. »Čas in prostor te prireditve, torej ob boku Svetovnega gospodarskega foruma, sta nekako simbolna. Pri tem gre za poudarjanje razkola med gospodarskim forumom in to ureditvijo, ki podpira oz. dovoljuje tem podjetjem, ki delujejo kot delujejo, in na drugi strani javnost, ki se zavzema za to, da se izpostavi največje kršitelje okolja in človekovih pravic. Pogosto se v istem podjetju dogaja tako onesnaževanje okolja kot kršenje človekovih pravic,« je dodala.
Peternelova je izpostavila, da se je med finaliste za to (ne)slavno priznanje uvrstilo tudi podjetje Alstom. »To uvrstitev tudi pri Greenpeacu definitivno podpiramo. Alstom je osumljen podkupovanja in plačevanja raznih provizij v desetih državah, med njimi tudi Sloveniji. Mi se proti temu borimo že kar nekaj let,« nam je povedala Peternelova. Med drugim se je Alstom na končni seznam izbranih korporacij uvrstil tudi zaradi projekta bloka 6 Termoeletrarne Šoštanj. »Govorimo o trenutno največji investiciji v novejši zgodovini Slovenije, ki nas bo še nadaljnjih 40 let opominjala na nesposobnost političnih akterjev, da zaščitijo javno dobro pred korporacijami, ki za dosego svojega cilja povečevanja dobičkov ne izbirajo sredstev,« še opozarjajo pri Greenpeacu.
Goldman Sachs zmagovalec žirije ...
»Goldman Sachs je ena najbolj znanih in spoštovanih svetovnih bank, ki je vpletena v nemalo škandalov v gospodarstvu. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da je tudi nemalo odgovorna za krizo v Grčiji, zaradi špekulacij in prikrivanj dejanskega stanja. Zaenkrat ni za to še nihče odgovarjal. Zagotovo je takšni banki že zaradi prihodkov v interesu, da še naprej delujejo tako kot doslej,« pa je o »zmagovalcu« žirije povedala Peternelova. Častni gost današnje podelitve, profesor William K. Black, je ob podelitvi sicer poudaril, da »Goldman Sachs ni edino 'črvivo jabolko' v zbirki svetovnih bank, temveč predstavlja vodilo sistemsko nevarnih institucij (SDI) ter sodi med t.i. 'prevelike, da bi propadle' banke«.
... Shell pa je izbrala javnost
Podjetje Shell, ki je z naskokom dobil nagrado javnosti, želi na Arktiki »v nepredvidljivem in nevarnem okolju črpati nafto iz rezerv, ki zadoščajo zgolj za tri leta,« opozarjajo pri Greenpeacu. Dodajajo, da bi s tem projektom tvegali katastrofo v enem izmed bolj raznovrstnih naravnih okolij na Zemlji ter ogrožali življenja štirih milijonov ljudi, kot tudi edinstvene favne. »Strokovnjaki so prepričani, da bi se naftna katastrofa lahko zgodila kadarkoli in bi jo bilo zaradi specifičnih pogojev, ki prevladujejo na Arktiki, nemogoče omejiti in počistiti,« so še zapisali.
Glede nagrade javnosti Shellu se Peternelova strinja, da je Shell res med najbolj prepoznavnimi nominiranci in da je verjetno tudi zato dobil precej glasov. »Tudi v Greenpeacu smo že lansko leto izvajali kar intenzivno kampanjo proti črpanju nafte na Arktiki. Zelo veliko ljudi po svetu je seznanjenih s to kampanjo in je v njej tudi sodelovalo. Mislim, da je zdaj že skoraj tri milijone podpisnikov peticije proti črpanju nafte na tem zelo tveganem in edinstvenem območju na svetu. Tudi v veliko državah je vpleten, denimo v Nigeriji, Rusiji, v zelo riskantne posege, ki pogosto škodijo tako okolju kot ljudem.«
Kdo so ostali nominiranci?
Med nominiranci je bil tudi G4S, druga največja varnostna služba na svetu. »Ima 650 tisoč zaposlenih, ki so večinoma slabo izurjeni, veliko jih ima tudi policijske kartoteke in dokazana kriminalna dejanja. Delujejo v 125 državah,« je povedala Peternelova.
Poleg G4S je na seznamu tudi švicarsko energetsko podjetje Repower. »Nominirano je bilo zaradi gigantske termoelektrarne, ki jo kljub nasprotovanju prebivalcev in lokalnih oblasti gradi v italijanski Kalabriji. Mnogi ocenjujejo, da podjetje tega ne bi moglo graditi brez določenih povezav z mafijo,« opozarja naša sogovornica.
Zadnji iz šesterice nominirancev je Coal India, ki je v državni lasti. »Gre za največjega svetovnega proizvajalca premoga, pridela 400 milijonov ton premoga na leto. V lasti ima 99 odstotkov indijskih premogovnikov in s tem, ko se širijo, uničujejo življenjsko okolje lokalnih plemen in živali. Le v letu 2010 je umrlo 205 njihovih delavcev, tako da imajo ob uničevanju okolja tudi zelo slabo poskrbljeno za varnost okolja,« nam je še povedala predstavnica Greenpeaca Slovenija.
