Sodni proces proti Manningu zaradi predaje 700.000 dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta se bliža koncu. Fein je v četrtek Manninga označil za arogantnega in preračunljivega izdajalca, ki je želel postati slaven in je ob tem pomagal sovražnikom ZDA. Coombs je danes prikazal drugačnega Manninga, zaskrbljenega državljana, ki mu ni bilo vseeno, kaj vse se počne v imenu ameriškega ljudstva.
Coombs se je odločil, da o Manningu ne bo odločala vojaška porota, ampak le sodnica, ki se bo sedaj odpravila pisat sodbo. Manningu v primeru potrditve najhujše obtožbe pomoči sovražniku grozi dosmrtni zapor. Vendar pa je obramba prepričana, da tožilcem ni uspelo dokazati namena pomoči sovražniku. Manning pri objavi dokumentov ni razmišljal o tem, kaj bo na njihovi podlagi lahko storila Al Kaida, ampak je želel le razkriti nečednosti.
Ni pripravljen priznati tega, kar mu je očital tožilec
Manning je po Coombsovih besedah pripravljen prevzeti odgovornost za svoje dejanja. Zato je tudi priznal del od skupaj 21 točk obtožnice, zaradi česar mu lahko sodnica izreče do 20 let zaporne kazni. Ni pa pripravljen priznati tega, kar mu je očital tožilec. Manninga je oblastem spomladi 2010 izdal njegov spletni prijatelj, sicer obsojeni heker Adrian Lima. Med procesom sicer ni prišlo na dan, kaj si je Lima s tem kupil.
Tožilec Fein je v četrtek objavil dele klepetov med Manningom in Limo, ki so vojaka prikazali v najslabši luči. Coombs je sodnico pozval, naj si prebere vse in dobi celoten kontekst. Sam je prebral Manningova vprašanja Limi: "Kaj bi ti storil, če bi imel dostop do zaupnih omrežij 14 ur na dan, sedem dni na teden za več kot osem mesecev? Kaj bi ti storil, če bi videl neverjetna grozodejstva, ki sodijo v javnost, ne pa na nek strežnik v temnem kotu sobe Washingtona?"
Coombs je sodnici ponovno zavrtel posnetek napada ameriškega vojaškega helikopterja na civiliste v Bagdadu leta 2007. Med napadom je bil skupaj z osmimi civilisti ubit tudi fotograf tiskovne agencije Reuters. Posnetek dogodka, ki ga je vojska skušala pomesti pod preprogo, je WikiLeaks objavil. "Manning ni sebičnež. Skrbelo ga je za človeška življenja. Kar je videl, ga je pretreslo," je dejal Coombs.
