V Minsku danes potekajo predčasni mirovni pogovori s predstavniki Ukrajine in proruskimi separatisti. Ti so pripravljeni ostati pod okriljem Ukrajine, a le, če se jim podeli »poseben status«, ruske tiskovne agencije povzema Reuters. Eden njihovih ključnih pogojev je še, da Ukrajina nemudoma konča oborožene spopade. Zdi se, da zahteva za Kijev ni sprejemljiva, saj bi uporniki s posebnim statusom še vedno nadzorovali določena območja na vzhodu države.
Eden od voditeljev samooklicane Ljudske republike Doneck, Andrej Purgin, je pred pogovori dejal, da je to začetek procesa in da danes ne pričakujejo nikakršnega preboja. »Radi bi končali vojno in poboje ljudi,« je pojasnil.
Umik ukrajinske vojske z več položajev
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je sporočil, da so se po večurnih spopadih z »okrepljenim tankovskim bataljonom ruske vojske« na podlagi ukaza organizirano umaknili z letališča in bližnje vasi Georgijivka, ki sta nekaj kilometrov južno od Luganska. »Glede na natančnost strelov so na ukrajinske sile streljali profesionalci ruske vojske,« je dejal.
Umik pomeni zadnji poraz Kijeva, ki je še pred tednom dni stiskal obroč okoli proruskih upornikov v mestih Doneck in Lugansk, ko so uporniki - po trditvah Kijeva in Nata - odprli novo fronto na jugu države ob pomoči ruske vojske.
Letališče v Donecku. (Foto: Reuters)
Od takrat je bila ukrajinska vojska prisiljena v umik z več položajev na jugu in vzhodu države, da bi pomagala pri obrambi strateškega obmejnega pristaniškega mesta Mariupol.
Ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej je v nedeljo zvečer za televizijo Inter dodal, da so ruski vojaki tudi v drugih mestih na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je v »vojni z Rusijo«, ki odloča, kaj se dogaja v Doneškem bazenu, je dodal.
Putin upa, da bo prevladala zdrava pamet
Ruski predsednik Vladimir Putin je v prvem odzivu na napoved novih sankcij Evropske unije proti Rusiji zaradi razmer v Ukrajini danes pozval Evropsko unijo k zdravi pameti. »Upam, da bo prevladala zdrava pamet, da bomo normalno sodelovali in da naši partnerji ne bodo povzročili škode z medsebojnim drezanjem,« je dejal.
Putin je danes še Evropo obtožil, da noče videti, da so civilisti tarča ukrajinske vojske, ki na vzhodu Ukrajine obstreljuje stanovanjska območja. Po njegovi oceni je cilj operacije upornikov prav zaščita civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Cilj uporniških sil je potisniti nazaj ukrajinske oborožene sile in topništvo, da ne morejo obstreljevati stanovanjskih območij,« je dejal med obiskom v sibirskem Jakutsku, ki so ga objavile ruske televizije.
(Foto: Reuters)
Za nadaljevanje konflikta je obtožil Kijev, ki ne želi začeti »vsebinskega političnega dialoga« z uporniki.
Lavrov: V Ukrajini ni ruskih tankov in vojakov
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da Rusija ne bo vojaško posredovala v Ukrajini, poleg tega pa ponovil, da v sosednji državi ni ruskih tankov in vojakov, ne glede na poročila Nata in podatke zahodnih držav. »Moramo se pogovarjati in ne vztrajati pri nerealnih zahtevah, da uporniki odložijo orožje in pustijo, da jih ubijejo,« je ocenil Lavrov in izrazil skepso do mirovnega načrta ukrajinskega predsednika Petra Porošenka.
Poudaril je še, da bi nove sankcije EU in ZDA Rusijo prisilile, da bi zavarovala svoje gospodarstvo, prebivalce in podjetja, poroča Reuters. »Imamo resne korake in protiukrepe, če se bo spirala sankcij razširila,« je opozorila tudi predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, Valentina Matvijenko. Rusija takšnih ukrepov ni podpirala, vendar če bodo zahodni politiki prisilili Rusijo, da sprejme povračilne ukrepe, »jih čaka pekel«, je še dejala.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes dejala, da bi dodatne sankcije EU proti Rusiji lahko škodile tudi Nemčiji, a da agresija Moskve ne daje druge možnosti. »Dopuščanje takšnega obnašanje Rusije je nesprejemljivo, zato tudi moramo pripraviti nadaljnje sankcije,« je bila ostra.
Daleč največ tujih borcev prihaja iz Rusije
Prostovoljci prihajajo v Ukrajino z najrazličnejšimi motivi, ki segajo daleč v zgodovino - do vojn na območju nekdanje Jugoslavije in celo do španske državljanske vojne, piše BBC. Proruski uporniki za prostovoljce iz tujine pravijo, da gre za sodobne mednarodne brigade v boju proti »fašizmu«. V Kijevu po drugi strani poteka razprava o smiselnosti ustanovitve ukrajinske različice tujske legije.
(Foto: Reuters)
Daleč največ borcev je iz Rusije, pri čemer je vse težje razlikovati med borci, ki se bojujejo kot prostovoljci, in aktivnimi vojaki, ki naj bi bili v Ukrajini na tajnih misijah. Nobena skrivnost ni, da ruski državljani zasedajo najvišje položaje v uporniških silah. Najbolj znan med njimi je Igor Girkin - Strelkov, ki naj bi bil še do lani polkovnik ruske obveščevalne službe FSB. Na uporniški strani se borijo številni ruski vojaki z različnimi čini, pri čemer ni jasno, ali gre za plačance ali prostovoljce, poroča BBC.
Na uporniški strani tudi Francozi in Španca
Na obeh strani v Ukrajini se borijo tudi Čečeni, tako tisti iz Čečenije kot tisti, ki so se izselili v tujino, a je zanimivo, da se jih večina bori za upornike. V ukrajinskem konfliktu po poročanju francoskih medijev sodeluje tudi kakih 20 Francozov, ki se prav tako borijo na obeh straneh. Štirje, med njimi dva bivša vojaka, so odšli v Doneck, kjer se borijo za proruske separatiste.
Za časnik Le Monde so povedali, da so ustanovitelji ultranacionalističnega gibanja Kontinentalna enotnost, ki je v Franciji in Srbiji organiziralo proteste v podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in srbskemu obtožencu haaškega sodišča Vojislavu Šešlju. Po njihovem mnenju je Rusija zadnji branik pred liberalno globalizacijo, ki je odgovorna za upad nacionalnih vrednot in izgubo francoske suverenosti.
(Foto: Reuters)
Na uporniški strani se borita tudi Španca, ki v konfliktu vidita priložnost za poplačilo zgodovinske usluge. Kot sta povedala, sta v Ukrajino prišla, da bi se oddolžila za podporo Sovjetske zveze republikanski strani v španski državljanski vojni, piše BBC.
Srbi, Poljaki, Američan in tudi borci iz Slovenije
Za separatiste se bori več deset Srbov, ki jih je v konflikt pritegnil občutek solidarnosti z ruskimi pravoslavci in sovraštvo do zveze Nato, ki naj bi ji bila blizu vlada v Kijevu. Srbski strokovnjak za varnostna vprašanja Zoran Dragišić sicer pravi, da gre predvsem za plačance, ki se borijo na obeh straneh. V Srbiji sicer vse glasneje razmišljajo, da bi bojevanje v tujih vojnah uvrstili med kazniva dejanja.
Poljaki se po drugi strani borijo predvsem na strani Kijeva, čeprav je vlada v Varšavi uradno zanikala, da bi se poljski državljani bojevali kot plačanci za ukrajinsko vlado.
Kot poroča BBC, je dokazov, da v ukrajinskem konfliktu sodelujejo tudi ameriški prostovoljci, bolj malo. Izjema je bil Američan ukrajinskega rodu Mark Gregory Paslawski, ki je vzel ukrajinsko državljanstvo. Ubit je bil na vladni strani v kraju Ilovajsk.
BBC še poroča, da v konfliktu sodeluje tudi manjše število borcev iz drugih držav, pri čemer omenja Švedsko, Italijo, Nemčijo, Gruzijo, Belorusijo, baltske države, Finsko, Norveško, Kanado, Hrvaško, Slovenijo in Češko.
