Po navedbah Kijeva je kakih 20 oborožencev vstopilo na ukrajinsko vojaško ladjo Ternopil v Sevastopolu na Krimu. "Napad se je začel," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Seleznjov.
Nemška tiskovna agencija dpa dodaja, da so bile napadene najmanj tri ladje, poleg omenjene še ladji Luzk in Hmelnizki, ter da so bili izstreljeni tudi streli. Rusija navedb ni potrdila.
Omenjene ladje je pred tem več tednov blokirala ruska črnomorska flota. Ukrajina še pripravlja umik svojih vojakov s Krima.
Obama objavil nove sankcije proti Rusiji
Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da so ZDA uvedle nove sankcije proti Rusiji zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Obenem je napovedal, da se obetajo dodatne sankcije, ki bodo prizadele ključne sektorje ruskega gospodarstva. Te bodo prišle v poštev, če bi Rusija okupirala vzhod in jug Ukrajine.
Tokratne nove sankcije širijo krog ljudi, ki se jim zamrzne premoženje in prepove potovati v ZDA, na seznam pa je dodana še ena banka. Obama je povedal, da bodo sankcije prizadele dodatne višje ruske vladne uradnike in druge posameznike z velikimi viri in vplivom.
S podpisom posebnega izvršnega ukaza, pa si je odprl vrata za dodatne sankcije proti različnim ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. "Tega si ne želimo, ker bodo takšne sankcije škodovale svetovnemu gospodarstvu," je priznal Obama. Dosedanje sankcije ZDA in EU sicer niso z ničemer spremenile ruskega obnašanja.
Rusija z uvedbo sankcij vrača udarec ZDA
Rusija je uvedla sankcije proti več vidnim ameriškim politikom. Do te poteze je prišlo le nekaj minut zatem, ko je ameriški predsednik Barack Obama sporočil, da so ZDA uvedle nove sankcije proti Rusiji zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim.
"Nihče ne bi smel dvomiti: na vsak sovražni napad bomo odgovorili v enaki meri," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Moskva uvaja sankcije proti devetim ameriškim visokim predstavnikom. Med njimi so tesni sodelavci ameriškega predsednika Baracka Obame Caroline Atkinson, Daniel Pfeiffer in Benjamin Rodhes ter senatorji Mary Landrieu, John McCain in Daniel Coats, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot je sporočilo ministrstvo, osebe, proti katerim so uvedli sankcije, ne bodo mogle več vstopiti v Rusijo.
Ban v Moskvi izrazil zaskrbljenost zaradi krize na Krimu
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je danes na pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi izrazil globoko zaskrbljenost spričo krize na Krimu, ki ga je Rusija v torek priključila svojemu ozemlju. Putin je pohvalil vlogo ZN pri reševanju konfliktov v svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Kot generalni sekretar vam moram povedati, da sem globoko zaskrbljen spričo trenutnih razmer," je ob začetku pogovorov s Putinom v Kremlju dejal Ban. Generalni sekretar ZN se je pred tem danes že sešel z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Po pogovorih s Putinom se je generalni sekretar ZN zavzel tudi za namestitev opazovalcev ZN in Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse) ter pozval k "poštenemu in konstruktivnemu dialogu" med Moskvo in Kijevom.
Ban se je danes v Moskvi sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Slednji je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug generalnega sekretarja ZN opozoril na kršitve pravic Rusov na vzhodu in jugovzhodu Ukrajine. "Skupine skrajnežev" podpihujejo napetosti v Ukrajini ob "tihem soglasju kijevskih oblasti", so v zvezi s pogovori sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.
Iz Moskve bo Ban odpotoval v Kijev, kjer se bo po napovedih v petek srečal z začasnim ukrajinskim predsednikom Oleksandrom Turčinovom in premierom Arsenijem Jacenjukom. O razmerah na krimskem polotoku naj bi se generalni sekretar ZN pogovarjal tudi z opazovalci ZN za človekove pravice.
Bratuškova o ukrajinski krizi: Vrh EU se bo odzval enotno
Pred vrhom EU je glede na razvoj dogodkov in zaostrovanje razmer zaradi potez Rusije v povezavi z Ukrajino dolg in zahteven sestanek, je ob prihodu na zasedanje v Bruslju povedala predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Premierka je sicer prepričana, da bodo voditelji vse odločitve, četudi bodo težke, sposobni sprejeti soglasno.
Slovenija po njenih besedah ni spreminjala stališč o ukrajinski krizi: še vedno zagovarja celovitost in suverenost Ukrajine ter si želi, da bi se kriza rešila s političnim dialogom.
Vrh bo razpravljal o nadaljnjih sankcijah proti Moskvi po podpisu odloka o priključitvi Krima Rusiji. Pričakuje se razširitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja v uniji.
Razpravljali bodo tudi o gospodarskih sankcijah, a se na tej točki predvidoma zanje še ne bodo odločili, temveč naj bi Evropski komisiji naročili pripravo temeljite ocene učinkov morebitnih gospodarskih ukrepov proti Rusiji.
Kijev: Rusija se pripravlja na napad na jug in vzhod Ukrajine
Ukrajina se bo borila za osvoboditev Krima in ne bo nikoli priznala njegove aneksije Rusiji, je danes v resoluciji poudaril ukrajinski parlament, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Medtem pa so proruske sile ponoči izpustile poveljnika ukrajinske mornarice Sergeja Gajduka, ki so ga včeraj zajele na Krimu, so ponoči izpustili. Izpustili so tudi vse zajete civiliste, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Jurij Klimenko je danes tudi opozoril, da obstajajo kazalci, da se Rusija pripravlja na obsežen napad na jug in vzhod Ukrajine.
Po njegovih besedah na to kaže kopičenje ruske vojske v ukrajinski provinci Herson severno od Krima, kjer naj bi tudi polagali protipehotne mine. Ukrajinske varnostne sile so na jugu in vzhodu države prijele proruske aktiviste z identifikacijskimi dokumenti ruske varnostne službe, ker so sprožali konflikte, je pojasnil novinarjem v Ženevi.
"Ukrajina in Ukrajinci so pripravljeni zaščititi svojo domovino z vsemi potrebnimi sredstvi," je ob tem še dejal, a poudaril, da so v sedanji fazi zavezani mirni rešitvi.
"Uporaba pravice do samoobrambe bo zadnje sredstvo, h kateremu se bi zatekla Ukrajina," je dejal Jurij Klimenko.
»Ukrajina bo vztrajala v boju za osvoboditev Krima, ne glede na to, kako dolg in boleč bo,« so zapisali poslanci v resoluciji, ki so jo sprejeli na predlog začasnega ukrajinskega predsednika Oleksandra Turčinova.
Aneksije Krima ne bodo nikoli priznali
»Ukrajinski narod ne bo nikoli priznal aneksije Krima,« so še poudarili. Dodali so, da je Rusija, ki je garant suverenosti Ukrajine, odkar se je ta nekdanja sovjetska republika leta 1994 odpovedala svojemu jedrskemu orožju, spremenila meje prvič po drugi svetovni vojni.
Mednarodno skupnost so pozvali, naj ne prizna »samooklicane republike Krim in priključitve Krima in mesta Sevastopol Rusiji«.
Ukrajinski parlament je resolucijo sprejel na dan, ko se bo v ruskem parlamentu začel postopek ratifikacije v torek podpisanega dogovora med Rusijo in Krimom o pripojitvi Krima in Sevastopola Rusiji.
Ruska duma ratificirala sporazum o priključitvi Krima
Ruska duma je danes pričakovano ratificirala sporazum o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji. Potrdila je tudi ustavni zakon o njuni vključitvi kot novih subjektov v Rusko federacijo. Oba dokumenta mora potrditi še zgornji dom parlamenta, čeprav je Kremelj že po torkovem podpisu sporazuma dejal, da je Krim postal del Rusije.
Zunanji minister Sergej Lavrov je pred glasovanjem danes poslancem dejal, da so sankcije ZDA in Evropske unije nezakonite, ker je Varnostni svet ZN "edino uradno telo, ki lahko uvaja obvezujoče ukrepe". "VS ZN takih ukrepov proti Rusiji ni sprejel," je dejal.
Umik ukrajinskih vojakov in družin s Krima
Koliko včeraj zajetih civilistov so proruske sile ponoči izpustile, niso povedali. Predstavnik krimskih oblasti je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass danes dejal, da so ob Gajduku izpustili še sedem aktivistov, ki podpirajo nove oblasti v Kijevu.
Predsednik ukrajinskega nacionalnega sveta za obrambo Andrij Parubij pa je nato sporočil, da Ukrajina pripravlja načrt za umik svojih vojakov in njihovih družin s Krima. Ukrajinski vladi je svet za obrambo naložil tudi pripravo načrta za umik vseh Ukrajincev, ki ne želijo ostati na Krimu.
