Obama je v svojem govoru opozoril na boj za pravice istospolno usmerjenih, mladih, ki želijo pridobiti izobrazbo in omogočanje večje dostopnosti volitev za vse Američane. Povedal je, da so človekove pravice sicer res samorazvidne, a opozoril, da se ne uveljavijo same od sebe. Prav tako je povedal, da je varnost ZDA odvisna, poleg vojaške moči, tudi od vladavine prava.
Kot pred štirimi leti, so današnje dogajanje in predsednikovanje prvega temnopoltega ameriškega predsednika primerjali s težavnim obdobjem v katerem je predsednikoval Abraham Lincoln. Uradni uvod v zaprisego je vodila ameriška novinarka in aktivistka Myrlie Evers-Williams, tudi njen govor je bil osredotočen na »popolnejšo zvezo« pravičnosti in enakosti.
Tokratna javna zaprisega Baracka Obame je sicer minila bolj umirjeno kot pred štirimi leti, ko so dogodek spremljale množične proslave. Kljub temu se pričakuje, da bo dogodek med najbolj gledanimi v njegovem mandatu.
Ko je Obama pred štirimi leti prevzel vodenje ZDA, je bila država vpletena v dve vojni in sredi največje gospodarske krize v več kot pol stoletja. Njegova druga zaprisega prihaja po zaključku ene vojne, umik ameriških enot iz druge je pred vrati, prav tako je gospodarsko stanje ZDA v tem trenutku precej bolj stabilno, čeprav nevarnost fiskalnega prepada ostaja odprta. Slednja je posledica nespremenjenega stanja ameriške strankarske politike, ko Republikanci in Demokrati ostajajo vsak na svojem bregu in zavirajo zakonodajni proces.
