Haaško sodišče je ugotovilo, da je obstajal združen zločinski podvig pod Tuđmanovim vodstvom in je na ta način vnovič potrdilo odgovornost Hrvaške kot agresorja v BiH in mednarodni značaj vojne v BiH, kot je to storilo na sojenju Hrvatoma iz BiH Tihomirju Blaškiću in Dariu Kordiću zaradi zločinov v osrednji BiH.
Šesterico bivših visokih političnih in vojaških predstavnikov Herceg-Bosne je sodišče obsodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni. Skupaj so bili obsojeni na 111 let zapora.
Hrvaški premier Zoran Milanović je na začetku seje vlade izrazil prepričanje, da bo drugostopenjska razsodba "Prliću in drugim" drugačna, ker sta "resnica in resničnost drugačni" v delu razsodbe, ki govori o združenem zločinskem podvigu.
"Hrvaška je delala napake, je pa tudi veliko pomagala BiH," je dejal.
Leko: Odločitve haaškega sodišča je treba spoštovati
Hrvaški predsednik Ivo Josipović praviloma ne komentira prvostopenjskih razsodb, je pa opozoril, da preteklost ne bi smela obremenjevati odnosov Hrvaške in BiH. Spomnil je, da je o napakah hrvaške politike govoril tudi v parlamentu BiH.
"Moji spomini in moje sožalje je usmerjeno k žrtvam in njihovim družinam, kot je bilo tudi v drugih primerih strašnih zločinov, ki so se dogajali na območju bivše Jugoslavije," je dejal Josipović.
Predsednik hrvaškega parlamenta Josip Leko je poudaril, da je vse odločitve haaškega sodišča treba spoštovati, zločine pa kaznovati, ne glede na to, kdo je storilec. Tudi on je poudaril, da se morata državi usmeriti k prihodnosti in nadaljevati z izgradnjo dobrososedskih odnosov.
"BiH je bila tako kot Hrvaška izpostavljena srbski agresiji. Označba o združenem zločinskem podvigu je absurdna," pa je dejal predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je dodal, da je neugodno presenečen zaradi današnje razsodbe.
Karamarko je pojasnil, da je absurdno, da bi obtožili tudi Tuđmana, ki se je "uprl agresiji in je pomagal BiH". Če ne bi bilo Tuđmanove reakcije, bi takratni srbski predsednik Slobodan Milošević zagotovo zasedel celotno BiH, je še ocenil Karamarko, ki je po izobrazbi zgodovinar.
Kosorjeva: Treba je počakati na drugostopenjsko razsodbo
Bivša hrvaška premierka Jadranka Kosor pa je dejala, da je treba počakati na drugostopenjsko razsodbo, ker "ni še nič končano".
Tako meni tudi nekdanji hrvaški zunanji minister Mate Granić, ki je bil eden najbližjih sodelavcev Tuđmana po prevzemu vodenja hrvaške diplomacije junija 1993. Granić trdi, da sta ravno Hrvaška in ZDA najbolj zaslužni, da je BiH sploh obstala kot država.
Poslanec Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Milorad Pupovac je dejal, da je razsodba pričakovana ter da na haaškem sodišču niso povedali nobenega novega dejstva, ki ga javnost ni poznala že prej.
Navedbe o agresiji Hrvaške na BiH so v nasprotju z deklaracijo o domovinski vojni, ki so jo v hrvaškem saboru sprejeli oktobra 2000, ko so zatrdili, da je Hrvaška vodila pravično, legitimno, obrambno in osvobodilno vojno, ne pa agresorske vojne, ki je bila usmerjena v zasedbo tujih ozemelj, ter da je branila svoje ozemlje pred velikosrbsko agresijo znotraj svojih mednarodno priznanih meja.
V BiH se je le nekaj politikov, večinoma zadržano, odzvalo na razsodbo, bili pa so mnenja, da je treba počakati na drugostopenjsko razsodbo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Premier BiH Vjekoslav Bevanda razsodbe ni želel komentirati, iz njegove stranka HDZ BiH pa so izrazili pričakovanje, da bo sodišče na drugi stopnji zavrnilo tezo o združenem zločinskem podvigu in da bo obsojene oprostilo ali pa jim bistveno zmanjšalo kazni. Vsi obsojeni so sicer že najmanj šest let v zaporu, kar se jim bo upoštevalo pri kazni.
V HDZ BiH so dodali, da razsodba ne zmanjšuje prispevka obsojenih pri obrambi Hrvatov v BiH kot tudi pri ustvarjanju pogojev za mirovna pogajanja, ki so med drugim omogočila obstoj bošnjaškega naroda v BiH.
Dodik: Haaško sodišče ni pravično
Predsednik parlamenta Republike srbske Igor Radojičić je označil obsodbo o združenem zločinskem podvigu kot resno, a menil, da je treba počakati na odločitev sodišča na drugi stopnji. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik sodbe ni želel komentirati. Dejal je le, da haaško sodišče ni pravično sodišče.
Predstavniki združenj, predvsem veteranov HVO, so bili ostrejši v komentarjih. Predsednik Združenja prostovoljcev domovinske vojne Herceg-Bosne Mostar Petar Zelenika je ocenil, da gre za politično sodbo, s katero se kaznuje tudi hrvaški narod. Od drugostopenjske razsodbe pričakuje, da bo temeljila na dejstvih.
Srbski premier Ivica Dačić prav tako ni želel komentirati sodbe. Dejal je le, da morajo "seveda biti kaznovani vsi, ki so storili zločine, da pa je treba narediti piko in se obrniti v prihodnost, h gradnji novih odnosov".
Profesor iz Sarajeva Enver Kazaz pa je kot bistveno vprašanje izpostavil to, po katerih kriterijih je sodišče Srbijo oprostilo agresije na BiH, Hrvaško pa sedaj očitno obsodilo, piše Deutsche Welle.
