Notranji minister Andres Chadwick je povedal, da v prestolnici, kjer so v pričakovanju morebitnih protestov namestili 8000 policistov, da vse v mestu deluje nemoteno in da so nekateri "skušali izkoristiti priložnost".

Danes mineva 40 let od državnega udara Pinocheta, v katerem je 11. septembra 1973 strmoglavil socialistično vlado demokratično izvoljenega predsednika Salvadorja Allendeja. Temu je sledilo 17 let Pinochetove vojaške diktature, med katero je bilo ubitih 3200 nasprotnikov režima in 38.000 mučenih; še vedno je pogrešanih okoli 1200 ljudi.

Čilska levica in desnosredinska vlada Sebastiana Pinere sta sicer v ponedeljek že obeležili obletnico z ločenimi spominskimi slovesnostmi na simbolnih krajih.

Vlada je osrednjo slovesnost pripravila v predsedniški palači La Moneda v prestolnici. Levica pa se je zbrala okoli bivše socialistične predsednice Michelle Bachelet, kandidatke na predsedniških volitvah 17. novembra, v Muzeju spomina, kjer so shranjeni arhivi in pričevanja okoli 3000 ubitih ali pogrešanih v času Pinochetove diktature.

Kršitve človekovih praivc

Tako Michelle Bachelet kot Pinera sta ostro obsodila kršitve človekovih pravic v času diktature med letoma 1973 in 1990 in zahtevala razsvetlitev nasilja vojaške hunte. Vendar pa se njuna stališča povsem razlikujejo glede političnih okoliščin, ki so privedle do državnega udara proti Allendeju.

Pinera je ocenil, da ta "boleč zlom demokracije ni bil nekaj nenadnega ali nepričakovanega". Bivša predsednica, sicer favoritka novembrskih volitev, pa je moralno odgovornost za dogodke pripisala tistim, ki so imeli najvišje položaje v vojaški vladi in tistim, ki so poznali dejstva in bi lahko preprečili zlorabe in pogosto tega niso storili.

Bacheletova je nato v torek v prestolnici obiskala vilo Grimaldi, kjer je bil v času diktature zapor in kjer je bila pridržana in mučena skupaj s svojo mamo leta 1975, preden sta odšli v izgnanstvo. Njen oče general, zvest Allendeju, je umrl po mučenju v zaporu. Vila je sicer sedaj spominski park za žrtve diktature, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V spomin na okoli 1200 še vedno pogrešanih ljudi se je v torek kakih tisoč ljudi uleglo na tla v četrti La Moneda, kjer je predsedniška palača, ki je bila pred 40 leti bombardirana s strani pučistov, ko je bil v njej Allende. Ta si je takrat sam vzel življenje.

1000 podpornikov

Kakih tisoč ljudi se je odzvalo na poziv na družbenih omrežjih in so ob cesti, ki vodi od predsedniške palače, na hrbtu ležali enajst minut v znak protesta zaradi kršitev človekovih pravic med diktaturo.

Ob obletnici je bila danes objavljena britanska študija, ki kaže, da so v času Pinochetove diktature za mučenje uporabljali tudi glasbo.

Kot je pokazala študija dr. Katie Chornik z Univerze Manchester na podlagi pričevanj nekdanjih zapornikov in člana takratnih tajnih služb, so zapornike mučili tudi z glasnim neprestanim predvajanjem glasbe.

"Tudi po več dni so nepretrgoma na ves glas predvajali popularno glasbo, da bi povzročili psihične in fizične poškodbe," je povedala za AFP.

Med predvajanimi so bile tudi pesmi španskega pevca Julia Iglesiasa, glasba iz filma Stanleya Kubricka Peklenska pomaranča in pesem "My Sweet Lord" Georgea Harrisona.

Z glasbo so tudi prekrivali krike mučenih zapornikov, enega od zaporov v prestolnici pa so agenti imenovali "diskoteka".

"Glasba je bila neprestano navzoča, 24 ur na dan. Prižgali so radio in predvajali vse, kar je bilo moderno. V taboriščih za zapornike so predvajali vojaške skladbe in od nas zahtevali, da zraven korakamo in pojemo," je za AFP povedal eden od zapornikov, čilski fotograf Carlos Reyes, ki sedaj živi v Londonu.