Kot je še sporočilo notranje ministrstvo, je bila volilna udeležba 83,14-odstotna, kar je nekoliko manj kot leta 2008, ko se je volitev udeležilo 89,62 odstotka volilnih upravičencev.
Sprva so vzporedne volitve napovedale, da bo Anastasiades, kandidat največje opozicijske stranke Disy, z več kot 50-odstotno podporo izvoljen že v prvem krogu. A kot so nato pokazali uradni rezultati, mu je za triumf že v nedeljo nekoliko zmanjkalo.
Kljub temu je bil Anastasiades z doseženim rezultatom več kot zadovoljen. "Današnji rezultat je zmaga sil, ki želijo, da Ciper obrne novo stran," je dejal pred privrženci. "Danes sem dobil močan mandat, da ohranimo evropsko usmerjenost Cipra," je dejal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Drugouvrščeni Malas, ki ga podpira komunistična stranka Akel, se je v drugi krog uvrstil z malenkostno prednostjo pred Giorgosom Lilikasom, sredinskim kandidatom, ki je prejel 24,93 odstotka glasov. Ko je postalo jasno, da se je uvrstil v drugi krog, je čestital Anastasiadesu za uspeh v prvem krogu, a hkrati že pozval Lilikasove privržence, naj v drugem krogu glasujejo zanj.
Drugi krog bo že naslednjo nedeljo, 24. februarja, in kot pojasnjujejo opazovalci, bo šlo za "klasičen spopad" med levico in desnico. Malas pa je prepričan, da lahko s podporo Lilikasovih volivcev tudi zmaga in osvoji položaj voditelja države. Na Cipru sicer velja predsedniški sistem in predsednik je tisti, ki vodi vlado.
Tokratne volitve so po mnenju mnogih najpomembnejše od neodvisnosti Cipra, saj se bo moral zmagovalec soočiti z bremenom hude finančne krize v državi. Anastasiades velja za človeka, s katerim bi se EU lahko dogovorila, Malas pa si prizadeva za milejše varčevalne ukrepe.
Prva naloga novega predsednika bo sicer dokončanje pogajanj s t. i. trojko, predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, potem ko je Ciper junija lani EU zaprosil za finančno pomoč.
Medtem ko so dogovor o obsegu in načinu fiskalnega prilagajanja na pogajanjih že dosegli, se ne morejo dogovoriti o morebitni privatizaciji državnih podjetij in stroških za dokapitalizacijo bank. Dogovor o pomoči - Ciper naj bi potreboval okoli 17 milijard evrov - se pričakuje šele v drugi polovici marca.
Poleg tega se od novega predsednika pričakuje tudi nadaljevanje zastalih pogovorov o ponovni združitvi otoka, ki potekajo v okviru Združenih narodov. Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, cilj katerega je bil pridružiti otok Grčiji.
Načrt ZN za ponovno združitev otoka je turški del sprejel leta 2004, ni pa dobil podpore na referendumu v grškem delu otoka. V EU je tako leta 2004 vstopil le grški del Cipra. Sever Cipra, ki se imenuje Turška republika severni Ciper, pa priznava samo Ankara.
Prav pomanjkanje napredka pri vprašanju razdelitve Cipra je trenutni predsednik Demetris Hristofias označil kot pomemben razlog za svojo odločitev, da se ne poteguje za vnovičen mandat.
