Tretje mesto je zasedel nekdanji zunanji minister Giorgos Lilikas s 24,99 odstotka glasov. Kot kažejo podatki volilne komisije, se je današnjih volitev udeležilo 83,15 odstotka volilnih upravičencev.
Današnje volitve so bile po mnenju mnogih najpomembnejše od neodvisnosti Cipra, saj se bo moral zmagovalec soočiti z bremenom hude finančne krize v državi. Prva naloga novega predsednika bo dokončanje pogajanj s t.i. trojko, predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, potem ko je Ciper junija lani EU zaprosil za finančno pomoč.
Medtem ko so dogovor o obsegu in načinu fiskalnega prilagajanja na pogajanjih že dosegli, se ne morejo dogovoriti o morebitni privatizaciji državnih podjetij in stroških za dokapitalizacijo bank. Dogovor o pomoči - Ciper naj bi potreboval okoli 17 milijard evrov - se pričakuje šele v drugi polovici marca.
Pogajanja o programu pomoči se zapletajo tudi zaradi problema pranja denarja. Ruski oligarhi, mafijci in skorumpirani uradniki naj bi na Cipru "parkirali" okoli 20 milijard evrov. EU je zaradi tega naročila oceno ciprskih ukrepov proti pranju denarja.
Na političnem prizorišču bo mednarodna skupnost od novega predsednika pričakovala tudi nadaljevanje zastalih pogovorov v okviru ZN o ponovni združitvi otoka. Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, cilj katerega je bil pridružiti otok Grčiji.
Načrt ZN za ponovno združitev otoka je turški del sprejel leta 2004, ni pa dobil podpore na referendumu v grškem delu otoka. V EU je tako leta 2004 vstopil le grški del Cipra. Sever Cipra, ki se imenuje Turška republika severni Ciper, pa priznava samo Ankara.
