Slovenija pri vojaškem delovanju ne bo sodelovala
Prizadevanja mednarodne skupnosti nimajo formalizirane oblike sodelovanja v smislu formalne koalicije, zajemajo pa več dimenzij, so opozorili na MZZ. Dodali so, da ni pričakovati, da bi Slovenija sodelovala pri vojaškem delovanju, vendar pa ta prizadevanja vključujejo tudi aktivnosti za zaustavljanje rekrutiranja in dotoka teroristov ter financiranja, usposabljanje lokalnih struktur, pomoč pri reševanju humanitarne krize, de-legitimizacijo sovražne ideologije IS ter zavračanje in obsodbo mednarodnega terorizma.
»IS s svojimi aktivnostmi predstavlja grožnjo iraški državi ter varnosti v regiji in svetu. Grozodejstva in kršenje osnovnih človekovih pravic ter humanitarnih vrednot predstavljajo dejanja, ob katerih svet ne more mirno stati ob strani,« so za STA poudarili na ministrstvu in izpostavili, da je to v petkovi predsedniški izjavi poudaril tudi Varnostni svet Združenih narodov. »Mednarodna skupnost mora grožnjo IS nasloviti ne samo vojaško, ampak z najširšim skupnim pristopom na vseh področjih aktivnosti mednarodne skupnosti,« so še poudarili.
Mednarodna podpora proti IS
VS ZN je v petek predsedoval ameriški državni sekretar John Kerry in State Department je nato na spletnih straneh objavil sporočilo za javnost o »oblikovanju mednarodne podpore proti IS« ter ob tem tudi seznam okoli 50 držav in organizacij, ki so del mednarodne koalicije proti IS. Med njimi je tudi Slovenija.
Tudi State Department sicer poudarja, da pri koaliciji proti IS ne gre le za vojaške operacije, ampak druge dimenzije boja. To so pomoč partnerjem na terenu, zaustavljanje dotoka teroristov in financ, pomoč pri humanitarni krizi in odvzem legitimnosti sovražni ideologiji IS.
Na koalicijskem seznamu so tudi EU, zveza Nato, Albanija, Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Oman, Združeni arabski emirati, Saudska Arabija, Egipt, Japonska, Litva, Kanada in druge države. Med njimi vse nekdanje jugoslovanske republike s Srbijo in Kosovom vred.
Eni iz Sirije v Turčije, drugi iz Turčije v Sirijo
V Turčijo je doslej pobegnilo okoli 45.000 sirskih Kurdov, ki so na turško ozemlje prešli prek osem vstopnih točk, je povedal turški namestnik premierja. »Nobena država na svetu ne more v eni noči sprejeti 45.000 beguncev, jih na svoje ozemlje pripeljati nepoškodovane ter jim zagotoviti zatočišče brez težav. To dokazuje, kako močna je Turčija,« je zatrdil minister.
A tok Kurdov gre tudi v nasprotno smer, saj se je po navedbah sirskega Observatorija za človekove pravice več sto kurdskih borcev iz Turčije šlo v Sirijo borit proti džihadistom. Najmanj 300 se jih je pridružilo kurdskim silam v Siriji v boju za Kobane, še piše AFP. Kobane je tretje največje kurdsko mesto v Siriji. Če bi Islamski državi uspelo osvojiti to mesto, bi nadzorovala velik del obmejnega območja s Turčijo.
