Zimbabve je pretekli teden prvič po petih letih začel prodajati diamante na evropskem trgu, kjer dosegajo večjo vrednost, potem ko je Evropska unija zlasti zaradi pritiska iz Belgije umaknila sankcije proti Zimbabvejski rudarski razvojni družbi. Belgija oziroma Antwerpen je središče globalne trgovine z diamanti, vrednosti pa tam dosegajo višje cene kot v Dubaju in drugod, kjer je moral Zimbabve doslej prodajati diamante zaradi evropskih in ameriških sankcij. Minuli teden so tako v Antwerpnu ponudili za 300.000 karatov oziroma šestdeset kilogramov zimbabvejskih diamantov.
Spodleteli program OZN
Skupno je Zimbabvejska rudarska razvojna družba lani proizvedla za osem milijonov karatov diamantov, kar je prineslo skoraj sedemsto milijonov dolarjev prihodkov. Letos bodo proizvodnjo podvojili, strokovnjaki pa ocenjujejo, da lahko država v prihodnjih letih založi četrtino svetovnega trga z diamanti.
Razlog za to je predvsem nahajališče Marange na vzhodu države. Po odkritjih leta 2006 so nekateri strokovnjaki ocenili, da gre morda za največje nahajališče diamantov na svetu. To je tja zvabilo 20.000 zasebnih iskalcev bogastva, vendar je leta 2008 proti njim posredovala vojska in jih pregnala, v nasilju pa je po trditvah humanitarnih organizacij umrlo dvesto ljudi, kar oblast Roberta Mugabeja zanika.
Zaradi tega so glede Zimbabveja aktivirali tako imenovani proces iz Kiberleyja. Gre za program Združenih narodov, v okviru katerega od leta 2003 preprečujejo, da bi na svetovnem trgu končali krvavi diamanti, torej tisti, ki jih po določbah programa prodajajo uporniki, da bi financirali vojne in delovanje proti uradnim oblastem. Vendar je Zimbabve našel luknjo, saj nikjer ni pisalo, da se prepove tudi diamante, ki jih prodaja vlada, četudi je prišla do njih tako, da je zakrivila nasilje in zločine nad prebivalci. V generalni skupščini jim ni uspelo najti soglasja, da bi spremenili ustrezno resolucijo, in Zimbabve se je izmazal.
Od 600 milijonov dolarjev jih je proračun dobil 41
Že od leta 2002 pa so proti Zimbabveju veljale sankcije Zahoda, in sicer zaradi zlorab in nedemokratičnosti Mugabejevega režima. Konkretno so sankcije veljale tudi proti Zimbabvejski rudarski razvojni družbi. V zadnjih letih je EU sankcije nekajkrat omilila in s tem nagradila reforme, pri katerih sta sodelovala tako predsednik Mugabe kot njegov veliki tekmec premier Morgan Tsvangirai. EU je tudi obljubila, da bo odpravila embargo na diamante, če bodo v državi izpeljali poštene volitve. Te so potekale julija in na njih je močno zmagal Mugabe, Tsvangirai pa se je preselil v opozicijo. Mugabe je v govoru ob novi predsedniški zaprisegi dejal, da bo gospodarsko prihodnost zgradil na rudarstvu.
Evropska unija, ZDA, Velika Britanija in še nekatere države so izrazile pomisleke glede poštenosti volitev, uradni Bruselj je denimo izrazil »zaskrbljenost nad poročili o domnevnih nepravilnostih /.../ in nad pomanjkanjem preglednosti«. Vendar je septembra sankcije zaradi diamantov vseeno umaknil. Uradno EU želi, da Zimbabve s prihodki od prodaje diamantov financira zagon gospodarstva in izboljša kakovost življenja v državi, kjer je več kot dva milijona ljudi odvisnih od tuje pomoči v hrani. V EU pravijo, da tudi ni dokazov o neposredni vpletenosti Zimbabvejske rudarske razvojne družbe v nasilje.
Drugače pa pravijo v nevladnih organizacijah. Organizacija Partnerstvo Afrika-Kanada ocenjuje, da je Mugabejeva stranka v svoje oziroma zasebne žepe v štirih letih preusmerila dve milijardi dolarjev prihodkov od prodaje diamantov in da povprečni živelj od te panoge nima praktično nič. Organizacija Global Witness je v izjavi ob evropskem umiku sankcij zapisala, da so koncesije za izkoriščanje nahajališč diamantov podeljene tako, da se denar steka v žepe visokih predstavnikov vojske in oblasti. Nekdanji finančni minister v času Tsvangiraijeve vlade Tendai Biti pa pravi, da je vlada za razvojne projekte, ki naj bi jih financirali s prihodki od prodaje diamantov, lani prejela 41 milijonov dolarjev namesto obljubljenih šeststo milijonov. Kje so ostali, se uradno ne ve.
