Kitajci vdrli v ameriško izvidniško letalo in odnesli opremo
WASHINGTON - Kitajski vojaki so po poročanju ameriških medijev iz ameriškega izvidniškega letala, ki je v nedeljo ob kitajski obali trčilo s kitajskim lovcem in nato zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan, odnesli nekatere naprave. Po podatkih ameriškega Pentagona naj bi Kitajci vdrli v letalo vrste EP-3E in iz njega odnesli opremo, je poročala televizijska mreža <%L="http://www.cnn.com">CNN<%L>. S tem bi lahko Kitajska po ocenah strokovnjakov dobila dragocene podatke o ameriških izvidniških aktivnostih.
Ruska vlada se je novico o trčenju ameriškega izvidniškega letala s kitajskim lovcem odzvala z zaskrbljenostjo. "Takšnim incidentom bi se morali izogibati, ker zelo ogrožajo dvostranske odnose," je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass v Moskvi danes dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Obenem je izrazil upanje, da se bodo ZDA in Kitajska v prihodnje izogibale tovrstnim pripetljajem. Odnose med ZDA in Kitajsko so sicer v minulih desetletjih večkrat skalili različni spori in incidenti. V času Korejske vojne med letoma 1950 in 1953 so se kitajski "prostovoljci" borili proti enotam Združenih narodov, na čelu katerih so bile ZDA. Leta 1958 je Kitajska v tajvanski ožini obstreljevala otoke, ki so pod nadzorom Tajvana. Šesta ameriška flota je takrat z vojaškimi vajami dala vedeti, da je Washington pripravljen odvrniti kitajski napad na Tajvan. Leta 1968 so ZDA na strani juga posegle v Vietnamsko vojno (do leta 1973), Kitajska pa je moralno in z orožjem podprla severni del Vietnama. Leta 1979 je ameriški kongres kljub normalizaciji odnosov s Pekingom in formalnim priznanjem komunistične teorije o "eni Kitajski" poudaril ameriško obvezo o varovanju Tajvana, kar je spravilo v slabo voljo Kitajsko, še zlasti spričo dejstva, da so ZDA Tajvanu pošiljale orožje. Krvava zadušitev demonstracij na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989 je pripeljala do nove krize v ameriško-kitajskih odnosih. ZDA in druge zahodne države so proti Kitajski uvedle sankcije. Položaj se je izboljšal leta 1990, ko je znani kitajski oporečnik Fang Lizhi dobil dovoljenje za potovanje v tujino. Pet let kasneje so ZDA tajvanskemu predsedniku Lee Teng-huiju dovolile obisk. Kitajska je v protest odpoklicala svojega veleposlanika in začasno zaprla ameriškega državljana in borca za človekove pravice Harryja Wuja. Leta 1996 je Kitajska izvedla vojaške vaje v tajvanski ožini, vendar s tem ni mogla preprečiti izvolitve nacionalista Chen Shui-biena za novega tajvanskega predsednika. ZDA so svojo podporo Tajvanu podkrepile z dvema letalonosilkama. Med letalskim napadi na ZRJ leta 1999 so bombe zveze NATO zadele kitajsko veleposlaništvo v Beogradu in ubile tri Kitajce. Na Kitajskem je zato prišlo do hudih izgredov, naperjenih proti ameriškim ustanovam.