Rusija in Ukrajina s prvimi neposrednimi pogovori, na Krimu opozorilni streli

Streli so jih odvrnili od vstopa na Krim

Opozorilni streli so opazovalce Ovse odvrnili od vstopa na ukrajinski polotok Krim, so sporočili s sedeža Ovseja na Dunaju. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na neimenovan vir v opazovalni misiji, je bilo slišati tri strele. Streli so odjeknili, ko se je konvoj opazovalcev približal kontrolni točki na severu Krima, ki je pod nadzorom proruskih sil, a po navedbah vira AFP streli očitno niso bili usmerjeni proti opazovalcem. Po navedbah tiskovne predstavnice Ovseja Cathie Burton ni bil v incidentu ranjen nihče.

Krim je ukrajinski!

Medtem pa Ukrajina teden dni pred načrtovanim referendumom na Krimu o priključitvi Rusiji stopnjuje svoje ozemeljske zahteve po tem polotoku. »Krim je bil, je in bo ukrajinski,« je danes zatrdil ukrajinski zunanji minister Andrej Dešicja.

Dešicja je prav tako od lokalnih oblasti na Krimu zahteval, naj ne blokirajo dostopa mednarodnih opazovalcev, poleg tega je Rusijo pozval, naj pristane na oblikovanje kontaktne skupino za dialog med Ukrajino in Rusijo.

Ukrajinski začasni predsednik Oleksander Turčinov je sicer na ustavnem sodišču vložil zahtevo po presoji, ali je referendum o odcepitvi Krima od Ukrajine in priključitvi Rusiji v skladu z zakoni.

A Moskvi naklonjen premier Kima Sergej Aksjonov očitno ni pripravljen na kompromis. »Nihče ne more preprečiti referenduma,« je dejal po poročanju ruskih medijev.

»Resnice se ne more več prikrivati«

»Odprti smo za iskren, enakovreden in objektiven dialog z našimi tujimi partnerji, da pomagamo celotni Ukrajini najti izhod iz trenutne krize,« je Lavrov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal na novinarski konferenci s svojim tadžikistanskim kolegom Sirodžidinom Aslovom v Moskvi.

Lavrov je ob tem pozval še k preiskavi smrtonosnih ostrostrelskih napadov v Kijevu, saj da se resnice ne more več prikrivati. Lavrov je k preiskavi pozval potem, ko je v javnost prišel zvočni posnetek telefonskega pogovora estonskega zunanjega ministra Urmasa Paeta in visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton. Paet je Ashtonovo seznanil z navedbami, da bi za ostrostrelci lahko stali prozahodni voditelji.

»Najnovejših informacij o ostrostrelskih napadih ni več moč prikrivati. Zato predlagamo, da Ovse izvede objektivno preiskavo napadov, da ugodimo pravici,« je dejal Lavrov.

»Bilo je preveč laži in ta laž se je predolgo zlorabljala, da se evropsko javno mnenje preusmeri v napačno smer in v nasprotju z objektivnimi dejstvi,« je bil oster Lavrov.

Zasedanje Leninovega trga

Doneck je eno od kriznih žarišč Ukrajine, odkar so protivladni protesti z oblasti odnesli predsednika Viktorja Janukoviča, danes pa se je v tem mestu ponovno zbralo več tisoč proruskih aktivistov, ki zahtevajo referendum o odcepitvi od Ukrajine, kot so ga predlagali na pretežno rusko govorečem polotoku Krim.

»Želimo se priključiti Rusiji, ker vemo, da je njihov standard življenja veliko višji kot naš,« je povedala upokojenka Larisa Kukovina, ki se je pridružila več tisočim protestnikom. Podobni protesti so danes potekali tudi v bližnjem, pretežno rusko govorečem mestu Harkov.

V Donecku so razmere napete že zadnjih nekaj dni. Proruski aktivisti pod rdečo sovjetsko zastavo namreč že več dni zasedajo Leninov trg. Prav tako so aktivisti prostore regionalne vlade zasedali tri dni, preden jih je v četrtek pregnala policija. Policisti so sicer danes že pred pričetkom demonstracij obkolili poslopje vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Drastični ukrepi bi škodili ruskim odnosom z ZDA

Rusija razmišlja, da bi odziv na grožnje ZDA in zveze Nato zaradi krize v Ukrajini zaustavila tuje inšpekcije svojega arzenala strateškega orožja, med drugim tudi rakete z jedrskimi zmogljivostmi, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. »Neutemeljene grožnje Rusiji s strani ZDA in Nata zaradi politike v zvezi z Ukrajino so za nas neprijazna gesta, ki omogoča razglasitev izrednih razmer zaradi višje sile,« je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal neimenovan uradnik obrambnega ministrstva.

»Prehitri in drastični ukrepi bi lahko imeli negativne posledice za odnose med Rusijo in ZDA ter bi lahko imeli učinek bumeranga za ZDA,« je Lavrov po poročanju ruske tiskovne agencije Itar Tass, ki se sklicuje na rusko zunanje ministrstvo, dejal Kerryju.

Po navedbah ameriškega State Departmenta je bil telefonski pogovor namenjen dogovarjanju o pogajanjih med rusko in novo ukrajinsko začasno vlado. A Moskva ne priznava novega vodstva v Kijevu.

Obama in Merklova za umik ruskih sil s Krima

ZDA in EU sta Rusiji zaradi napenjanja vojaških moči na Krimu že zagrozili s sankcijami. Moskva, ki ima na Krimu svojo pomorsko bazo, trdi, da želi zaščititi etnične Ruse, ki predstavljajo okoli 60 odstotkov krimskega prebivalstva.

Ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel pa sta zahtevala umik ruskih sil s Krima, je v petek po pogovoru državnih voditeljev sporočila Bela hiša. Poleg tega sta Moskvo pozvala, naj v regiji omogoči dostop mednarodnim opazovalcem. Ob tem sta še pozvala k svobodnim in poštenim predsedniškim volitvam v Ukrajini, ki so napovedane za maj.

Kitajska zadržana s pozivi

Po drugi strani je Kitajska bolj zadržana, saj je pozvala, naj se strani v ukrajinskem sporu vzdržijo drastičnih ukrepov. Kitajski zunanji minister Wang Yi je danes v Pekingu dejal, da so razmere v Ukrajini zapletene. Po njegovih besedah je sedaj v ospredju preprečitev stopnjevanja napetosti.

Kljub temu se je Peking implicitno postavil na stran Moskva. Zunanji minister je namreč trenutne odnose med Rusijo in Kitajsko označil kot najboljše v njuni zgodovini, ponovil pa je še kitajsko nasprotovanje sankcijam proti Moskvi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.