Monsanto je precej kontroverzno ime v svetu genskega inženiringa. Gre za največjega svetovnega proizvajalca herbicida glifosat, ki ga je prodajal pod znamko Roundup. Med najbolj znanimi proizvodi Monsanta je sojino seme Roundup Ready, ki je predelano tako, da mu herbicid Roundup ne more škoditi, medtem ko uniči vse druge rastline.

S 17.500 zaposlenimi je prisoten v 46 državah po vsem svetu, letno pa zasluži približno 11 milijard dolarjev (za primerjavo: predvideni proračunski prihodki Slovenije za leto 2014 znašajo 8,4 milijarde evrov oz. 10,7 milijarde dolarjev).

Preberite še: Nova gensko spremenjena koruza sme v Evropo

Sodeloval pri razvoju jedrskega orožja

Monsanto je kot kemijsko podjetje leta 1901 ustanovil John Francis Queeny, do štiridesetih let prejšnjega stoletja je bil med vodilnimi proizvajalci plastike, vključno s polistirenom in sintetičnimi vlakni, sodeloval je pri razvoju prvih oblik jedrskega orožja, »njegov« pa je tudi vojni strup Agent Orange, ki so ga Američani uporabljali v vietnamski vojni.

Monsanto je bil pozneje med prvimi, ki je uspel (skupaj s tremi ekipami strokovnjakov) genetsko modificirati rastlinsko celico, kar je razglasil leta 1983, poleg tega pa je bil tudi eden prvih, ki je izvajal preizkuse s pridelavo gensko spremenjenih pridelkov (leta 1987).

Podjetje se v zadnjem desetletju osredotoča zgolj na biotehnologijo, bilo je tudi prvo, ki je poslovni model biotehnološke industrije apliciralo na kmetijstvo. Monsantovo agresivno kmetijsko politiko, v katero sodi tudi patentiranje semen in politično lobiranje, kritiki označujejo kot »biopiratstvo« in grožnjo biološki raznovrstnosti. Njegova vloga pri spremembah kmetijskih praks, aktualni in nekdanji biotehnološki izdelki ter lobiranje pri vladnih agencijah so med glavnimi razlogi, da je multinacionalka dobila prizvok kontroverznosti in postala tarča različnih antiglobalizacijskih in zelenih gibanj pa tudi kmetovalcev in običajnih uporabnikov hrane.

Preberite še: V Koloradu vse do leta 2011 shranjevali kontroverzno Monsantovo gensko spremenjeno pšenico

Na shodu proti Monsantu dva milijona ljudi

Številne nevladne organizacije in več kot dva milijona ljudi so 25. maja letos sodelovali pri globalnem shodu proti Monsantu (March Against Monsanto), s katerim so v 49 državah opozarjali na vplive gensko spremenjenih semen na celotno prehrambno verigo in na posege korporacij na področja, ki odločilno vplivajo na celoten ekosistem.

Pred leti so v Veliki Britaniji izvedli raziskavo, ki je pokazala, da lahko Monsantovi proizvodi povzročijo različne bolezni pri ljudeh, kar da podjetje vešče prikriva. Še ena težava z Monsantovimi gensko spremenjenimi semeni je, da na območju, kjer so posejani, izrinejo vse druge rastline. O početju tega giganta govori tudi šokanten dokumentarni film z naslovom Svet, kot ga vidi Monsanto.