Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić je včeraj pred sodiščem v Haagu začel predstavljati obrambo pred obtožbami o zločinih proti človečnosti in genocidu med vojno v Bosni in Hercegovini. 207 ur obravnave mu je za to dalo na voljo sodišče, saj je enak čas porabilo tožilstvo za dokazovanje, da je Mladić krivec za pokol v Srebrenici, da je ukazal obstreljevanje Sarajeva in ubijanje z ostrostrelci, da je vodil etnično čiščenje ozemelj, ki naj bi jih priključili Srbiji, in da je vzel za talce dvesto pripadnikov modrih čelad OZN. Proti Mladiću je vloženih skupno enajst obtožnic.
»Nikoli nismo dobili ukaza za streljanje civilistov«
Mladićevi odvetniki naj bi poklicali skupno tristo prič. Prva je bil pomočnik poveljnika logistike vojske bosanskih Srbov Milo Sladoje, ki je obrambi pomagal spodbijati trditve o sistematičnem obstreljevanju in ubijanju Sarajevčanov z okoliških hribov med letoma 1992 in 1996. V tem času je bilo v mestu ubitih 10.000 ljudi, mnogi med čakanjem na hrano v vrstah na prostem, med nabiranjem dračja, med obiskom tržnice ali med otroško igro na ulici. »Skozi vso vojno smo imeli ukaze, da lahko streljamo samo za obrambo položajev. Nikoli nismo dobili ukaza za napad na civiliste. In z vso odgovornostjo trdim, da smo imeli samo običajno pehotno orožje, nikoli ostrostrelnega,« je Sladoje dejal tričlanskemu sodnemu senatu. Mladić je Sladoja ob prihodu v sodno dvorano pozdravil s salutiranjem.
Zadnji trije primeri
Zdaj 72-letni osiveli Mladić, ki je bolan in so zaradi težav s srcem že nekajkrat preložili sodne obravnave, trdi, da je med vojno kot pravi vojak samo upošteval ukaze. Po pisanju BBC pa naj bi obramba med obravnavo skušala tudi dokazati, da Mladić boleha za motnjo spomina, zaradi katere težje loči med resničnostjo in domišljijo.
Mladića so aretirali maja 2011 v Lazarevu v Srbiji, potem ko je bil na begu šestnajst let. Slaba tri leta prej so aretirali političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Januarja je Mladić zavrnil pričanje v sojenju Karadžiću, ki je upal, da bo pomagal zrušiti trditve tožilstva o načrtovanem etničnem čiščenju med vojno v BiH, ki je vzela 100.000 življenj.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sicer počasi končuje svoje delo. Aretirali so vseh 161 oseb, proti katerim je bila vložena obtožnica. Razen proti Karadžiću, Mladiću in Goranu Hadžiću, nekdanjemu predsedniku samooklicane Republike Srbske krajine, ki je bil sploh zadnji aretirani, so končani vsi sodni procesi na prvi stopnji. Vse pritožbene procese bodo končali letos. Nato bo osnovne dejavnosti sodišča prevzel tako imenovani rezidualni mehanizem, ki bo obenem prevzel tudi dejavnosti mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. Le za primera Mladića in Hadžića ter morda Karadžića bo treba pustiti pri življenju nekoliko dlje nekatere funkcije sodišča, ki bi sicer ugasnile.