Številni tuji strokovnjaki za mednarodno pravo svarijo, da aktualni zakoni in konvencije ne upravičujejo vojaškega napada proti silam sirskega predsednika Bašarja al Asada, ampak je za poseg vsekakor potrebno tudi soglasje Varnostnega sveta ZN. Na to opozarjata Türk in Škrkova.
Türk: Mednarodna skupnost bi morala spoštovati opozorila Ban Ki Moona in Brahimija
Za komentar v zvezi s prihajajočim napadom na Sirijo smo se obrnili na bivšega predsednika država Danila Türka, ki je bil v 90. letih prvi stalni predstavnik Slovenije pri Združenih narodih. Türk poudarja, da je treba odgovor na pravna vprašanja iskati v širšem kontekstu.
»Mednarodna skupnost mora slišati in spoštovati opozorila generalnega sekretarja Ban Ki Moona, da je treba počakati na rezultate preiskave, ki jo vodijo inšpektorji OZN, in razumeti nasvete posebnega odposlanca Lakdarja Brahimija, ki poziva k oblikovanju politične volje za rešitev situacije v Siriji,« je zapisal bivši predsednik države, ki ima dolgoletne izkušnje v diplomaciji.
Ob tem je poudaril, da je rešitev lahko samo politična in dosežena z odločno in usklajeno diplomatsko akcijo«. »Druga sredstva so lahko smiselna in dopustna samo v tem okviru,« še poudarja Türk.
Škrkova: To enostavno ni dopustno
»To po mednarodnem pravu enostavno ni dopustno, ker vemo, da mora biti za uporabo sile po 7. poglavju ustanovne listine ZN dana avtorizacija Varnostnega sveta,« je pojasnila Škrkova. Dodala je, da v tem primeru »zaradi dveh članic te avtorizacije verjetno res ne bo«.
Vzporednica s Kosovom
V tem trenutku trditve tako ZDA kot Velike Britanije, da ni nobenega dvoma, da za napadom s kemičnim orožjem stojijo sirske vladne sile, niso uradno dokazane. Preiskovalci ZN svoje delo še opravljajo, na rezultate njihove preiskave bo treba počakati še najmanj nekaj dni. Bi se situacija spremenila, če bi preiskovalci ZN potrdili, da za napadom s kemičnim orožjem stojijo vladne sile? Škrkova meni, da ne prav bistveno.
»Tudi če bi se to pokazalo, načelno vprašanje še vedno ostaja odprto. Primer Sirije bi se, če bi ugotovili, da so vladne sile zagotovo uporabile kemično orožje zoper civilno prebivalstvo, nekoliko bolj približal primeru Kosova oziroma kazenskim sankcijam pred 14 leti. Vemo, da tudi takrat ni prišlo do avtorizacije VS ZN, kar na takratne ukrepe še danes meče luč protipravnosti, si pa je večina enotna, da so bile sankcije proti Srbiji vsaj legitimne,« razmišlja Škrkova in ob tem poudarja, da se omenjeni situaciji »razen morebitnega elementa dokazljivosti ravnanja zoper lastno civilno prebivalstvo« vendarle precej razlikujeta.
»Argument nepodpisnice« je zastarel
Tudi sklicevanje na ženevsko konvencijo iz leta 1925 (protokol o prepovedi uporabe dušljivih, strupenih ali drugih snovi in bakterioloških bojnih sredstev) in poznejšo konvencijo o kemičnem orožju iz leta 1993, ki je Sirija sicer ni podpisala, pri upravičevanju vojaškega posega v Siriji po mnenju Škrkove ni upravičeno.
Vendar Škrkova dodaja, da dejstvo, da Sirija ni podpisnica omenjene konvencije, tu ne spreminja ničesar. »Gledanje na to z vidika, ali je država pogodbenica ali ne, je zastarelo. To so bile klavzule, ki so bile v nekatere konvencije vključene pred sto leti, poleg tega pa gre v tem primeru za vojno hudodelstvo, ki je inkriminirano v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča,« opozarja.
Soglasje ZN za sprožitev postopka pred ICC?
Škrkova tudi meni, da bi v varnostnem svetu ZN »morda lahko dosegli soglasje za sprožitev situacije pred mednarodnim kazenskih sodiščem«, ki bi se lahko sklicevalo na omenjene konvencije, v tem primeru pa bi »argument nepodpisnice v vsakem primeru odpadel«.
»Tudi če gre za omejeno kaznovalno akcijo, to ne spremeni dejstva, je varnostni svet ni avtoriziral. Če tega ni, se taka operacija ne more izpeljati v skladu z mednarodnim pravom,« opozarja Škrkova. Dodaja, da bi pri napadu v glavnem uporabljali rakete z dolgoročnim dometom, »in tudi ob avtorizaciji VS tukaj vendarle ne smemo pozabiti na kolateralno škodo, ki pač nastane ob takšnih intervencijah.«
