Ukrajinska oblast trdi, da je dogovor z Rusijo o nakupu ukrajinskih obveznic in cenejši dobavi plina državo rešil pred gotovim bankrotom. Proevropska opozicija pa trdi, da je predsednik Viktor Janukovič prodal državo, in zahteva njegov odstop ter pojasnilo, kaj je obljubil Moskvi.
Podpis sporazuma z EU »ni bil mogoč«
Več deset tisoč protestnikov se je v torek zbralo v Kijevu, mnogi so na prostem preživeli tudi hladno noč, potem ko je v državo prišla novica o sporazumu z Rusijo. Zdi se, da so Janukovič in drugi vodilni politiki z njim dokončno razkrili karte v polemiki, ali naj Ukrajina podpiše pridružitveni sporazum z Evropsko unijo ali pa se gospodarsko tesneje naveže na Rusijo s poznejšim mogočim vstopom v njeno carinsko unijo oziroma gospodarski prostor, ki ga želi razširiti po prostoru nekdanje Sovjetske zveze.
Janukovič je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sklenil dogovor o ruskem nakupu ukrajinskih obveznic v višini petnajstih milijard dolarjev (enajst milijard evrov), ceno za tisoč kubičnih metrov plina pa je Moskva Ukrajini spustila s štiristo na slabih 270 evrov. Ukrajina prihodnje leto potrebuje sedemnajst milijard dolarjev sredstev, da se izogne bankrotu, in natančno to je po besedah premierja Mikole Azarova tudi storila. »Kaj bi sicer čakalo našo državo? Odgovor je kot na dlani: bankrot in kolaps sociale. Kakšno novoletno darilo bi bilo to?« je dejal Azarov in dodal, da podpis sporazuma z EU ni bil mogoč, ker so pogoji Mednarodnega denarnega sklada glede gospodarskih reform preostri, medtem ko dogovor z Rusijo omogoča stabilen razvoj in gospodarsko rast.
Kličko: Izdali so neodvisnost
Opozicija se ne strinja in zahteva od oblasti pojasnila, kaj je obljubila Putinu. Ta razume položaj in je sam dejal, da ni nobenih dodatnih pogojev, ki bi bili skriti pred javnostjo. A v vsakem primeru je Moskva dobila s sporazumom dodaten vzvod v odnosih z ukrajinskimi oblastmi. »Izdali so ukrajinske nacionalne interese in neodvisnost,« je na shodu dejal vodja opozicije in nekdanji boksarski šampion težke kategorije Vitalij Kličko.
Nekateri protestniki v izjavah pravijo, da ne vidijo druge možnosti, kot da Janukovič odide s položaja. Toda Janukovič je bil vendarle pred tremi leti izvoljen na položaj na relativno demokratičnih volitvah in lahko vedno trdi, da pač vodi svojo politiko, tudi pritisk od zunaj je zato bolj tvegan.
Združene države so ukrajinsko oblast sicer opozorile, da dogovor z Rusijo ne bo zadovoljil proevropskih državljanov. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v prvi izjavi na to temo po vnovični zaprisegi na kanclerski položaj dejala, da Ukrajina ne sme biti v položaju, ko se zdi, da mora izbirati med Rusijo na eni in Evropsko unijo na drugi strani. »Temu moramo narediti konec,« je dejala.
Ankete kažejo, da je podpisu sporazuma z EU naklonjenih štirideset odstotkov vprašanih, sporazumu z Rusijo pa trideset odstotkov. V Ukrajini živi močna ruska manjšina, ki je najštevilnejša na industrijskem vzhodu države, ki je obdarjen z naravnimi bogastvi in tudi ekonomsko najbolj navezan na Rusijo. Slednja v gradnji svoje carinske unije skoraj ne more brez Ukrajine, če naj zasnuje res močan gospodarski prostor, saj je doslej vanjo zvabila le revno Belorusijo in precej močan Kazahstan. ba, agencije
