Vprašal je, ali »gre bolj verjeti demokratično izvoljeni hrvaški oblasti ali nekomu, ki se, brez volitev, poteguje za sedmi mandat v Evropski komisiji«.
Nihče se ne bo izognil določenim pravnim postopkom
Pri tem je imel v mislih evropsko komisarko za pravosodje Viviane Reding, ki je v ponedeljek napovedala, da bo Evropska komisija »zelo kmalu« sprožila predvideni postopek za ukrepanje proti Zagrebu v primeru kršitev evropskega pravnega reda, če Zagreb ne bo takoj spremenil zakonodaje v skladu z evropskim pripornim nalogom.
Milanović je na novinarski konferenci po srečanju z makedonskim kolegom Nikolo Gruevskim v Zagrebu zatrdil, da Hrvaška spoštuje evropski priporni nalog, in spomnil, da je doslej izročila približno 30 svojih državljanov. Dodal je, da se ne bo nihče izognil »določenim pravnim postopkom«.
Možno je, da so nekaj napačno razumeli in povzeli
Hrvaški premier je pojasnil, da so zakon o pravosodnem sodelovanju z državami članicami EU 28. junija letos spremenili v skladu s hrvaškim prevodom evropskega pripornega naloga. Medtem so ugotovili, da je bil napačno preveden. Napako so popravili avgusta letos.
Po njegovih besedah so tako kot Slovenija najprej prevedli, da je spremembe mogoče uveljaviti tudi po sprejetju okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje leta 2002. Prav pa je bilo, da so spremembe lahko uveljavili zgolj ob sprejetju okvirnega sklepa leta 2002.
Milanović priznava možnost, da so lahko »nekaj napačno razumeli in povzeli«, sicer pa da so pripravljeni na pogovor z Evropsko komisijo in morebitne popravke. Obenem vztraja, da bodo spremembo spornega zakona uveljavili 15. julija 2014, kot tudi, da vlada nikogar ne ščiti.
Precej travmatično notranjepolitično vprašanje
Spomnil je, da je Hrvaška ponudila preložitev uveljavitve zakona zaradi notranje politike. Izpostavil je, da gre v »99,9 odstotka« za notranjepolitično vprašanje, ki je »precej travmatično« za Hrvaško.
Dodal je, da so s tem povezane tudi ustavne spremembe, ukinitev zastaranja težkih umorov in oblikovanje parlamentarne komisije za ugotavljanje dejstev glede umora hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983.
Napadi Karamanka
Prav pri delovanju načrtovane komisije pričakuje, da se bo pokazalo, kdo je bil vpleten v oviranje prava in preiskave o umoru Đurekovića, vključno z osvetlitvijo vloge nekdanjega jugoslovanskega in hrvaškega obveščevalca Josipa Perkovića. Prepričan je, da bo komisija ugotovila vpletenost »na desetine ljudi«, med njimi pa bodo tudi nekateri, ki so zdaj »najbolj glasni« pri kritiziranju vladnih postopkov v sporu z Evropsko komisijo.
Milanovića v primeru spora s komisijo napada predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je bil v preteklih letih tako vodja hrvaške obveščevalne službe kot notranji minister.
»Nikogar ne želimo prevarati«
»Ne želimo prevarati nikogar, skušamo le vzpostaviti dialog z Evropsko komisijo,« je še dejal hrvaški premier. Poudaril je, da verjame v hrvaško pravosodje in da gre za vprašanje zaupanja. Vseeno meni, da ni nevarnosti, da Hrvaška ne bi vstopila v schengensko območje.
»Schengen je po našem prepričanju popolnoma zunaj člena 39 pristopne pogodbe,« je še dejal Milanović. Spomnil je, da Evropska komisija še ni sprejela nobene formalne odločitve o sankcijah proti Hrvaški.
Hrvaška vlada bo predvidoma v četrtek poslala spremembe spornega zakona v parlamentarni postopek.
