Vladna koordinacija za zasebne investicije je sicer zgolj v pol leta od ustanovitve uspela zagnati sedem investicijskih projektov, ki so vredni pol milijarde evrov. Obravnavajo še 13 projektov, ki so vredni 760 milijonov evrov, v pripravi pa je še 79 projektov, večinoma v industriji, energetiki in turizmu. Gre za sedem milijard evrov in več kot 10.000 delovnih mest, je povedal premier Milanović. Gre za prvo tovrstno letno poročilo o delu hrvaške vlade, ki ga v saboru predstavlja predsednik hrvaške vlade.
Za servisiranje dolgov morajo znižati javni dolg
»Ne opogumljajo pa dejstva, da bo do konca leta javni dolg dosegel 190 milijard kun,« je izpostavil. Spomnil je, da so lani zvišali javni dolg za 21,5 milijarde kun (2,9 milijarde evrov), slaba polovica ali 9,2 milijarde kun (1,2 milijarde evrov) pa so bile kreditne obveznosti ladjedelnic. »Moramo znižati javni dolg, da bi lahko servisirali naše dolgove,« je dejal.
Omenil je še, da bil bruto domači proizvod (BDP) v drugem letošnjem četrtletju realno za 0,7 odstotka nižji, kot je bil v enakem obdobju lani, ko so proračunski primanjkljaj znižali za štiri milijarde kun (533 milijonov evrov) ali približno 30 odstotkov.
Spomnil je tudi, da je 11 milijard kun (1,5 milijarde evra) lanskega proračunskega primanjkljaja zajemalo devet milijard kun (1,2 milijarde evrov) z naslova obresti za posojila, ki so jih vzele prejšnje vlade. Poudaril je, da je njegova vlada praktično uspela uskladiti tekočo proračunsko porabo s prihodki, vendar pa ne uspevajo s prihodki plačevati tudi prispelih obveznosti za posojila.
313.000 brezposelnih
Omenil je, da je pri prihodu na oblast njegova vlada zabeležila 205.000 delavcev, ki so delali, za svoje delo pa niso prejemali plač. Letos je takšnih delavcev 70.000, kar pa je še vedno »nedopustno preveč«, je povedal.
Hrvaška je prejšnji mesec imela 313.000 brezposelnih, kar je 18 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva in občutno več od 11 odstotkov, kolikor znaša povprečje v EU. »Zaposlovanje je bistvo vseh vladinih ukrepov in potez,« je dejal Milanović. Omenil je še, da je bila industrijska proizvodnja julija letos za 4,1 odstotka nižja kot julija 2012.
Zvišanje pravic delavcev
»Želimo se pogovarjati o zvišanju pravic delavcev kot tudi o nadaljnji davčni razbremenitvi državljanov in podjetnikov, sicer pa medtem ko se borimo s proračunskim primanjkljajem in enormnimi obveznostmi zaradi posojil nekatere zahteve za zvišanje ali zadrževanje materialnih pravic enostavno niso realne,« je izjavil. Napovedal je, da ne bodo zniževali delavskih pokojnin, bodo pa posegli v sistem pooblaščenih pokojnin, ki jih nameravajo znižati.
Izpostavil je tudi štiri osrednje vladne smernice, ki so "enako pomembne", za izhod iz krize. »Prvič, uvajanje reda na vseh področjih, drugič, konsolidacija državnih financ, tretjič, prestrukturiranje in racionalizacija javnega sektorja, in četrtič, priprava in izvajanje ukrepov za krepitev in novi dvig gospodarstva,« je naštel Milanović, ki je dobro uro govoril poslancem o gospodarskem in političnem stanju v državi.
Med drugim je napovedal, da vlada namerava poostriti finančno disciplino, posebej ko gre za neprofitne organizacije, kot tudi dodatno zvišanje transparentnosti porabe javnega denarja.