Nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier, ki se je včeraj odpravil najprej v Kijev, nato pa na obisk k svojemu ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu, ni imel ravno velikih pričakovanj. Dejal je, da njegov tokratni obisk najbrž ne bo prinesel želenih rezultatov.
Odnosi med Rusijo in Nemčijo so se v zadnjih dneh namreč precej ohladili. Če je kanclerka Angela Merkel doslej glede vloge Rusije v ukrajinski krizi običajno našla bolj pomirljive besede, ji je tokrat očitno prekipelo. Ob robu srečanja industrijskih držav G20 konec tedna v avstralskem Brisbanu se je v noči na nedeljo Merklova s Putinom tri ure in pol pogovarjala na štiri oči. Pogovori so bili zaupni, je kasneje dejala in predstavnikom tiska pojasnila le, da sta se še enkrat temeljito pogovorila o konfliktu v Ukrajini.
Putin se je zatem sestal še s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in nato predčasno odpotoval domov s pojasnilom, da mora v ponedeljek delati in namerava pred tem vsaj za nekaj ur v posteljo. Merklova pa je odpotovala v Sydney in tam kot glavna govornica na povabilo uglednega avstralskega inštituta za mednarodno politiko Lowy spustila dobro mero gorkih na račun vloge ruskega predsednika v ukrajinski krizi. Ne da bi omenila njegovo ime.
Kanclerkin obračun
»Svet mora biti pozoren na to, kaj se dogaja v Ukrajini, sicer lahko pride do obsežnega požara,« je dejala Merklova in nadaljevala, da v Evropi še vedno obstajajo sile, ki stavijo na pravico močnejšega, namesto da bi spoštovale moč prava. Prav to se je zgodilo s priključitvijo Krima, je dejala nemška kanclerka in pristavila: »Le kdo bi si mislil, da se 25 let po padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne še vedno lahko zgodi to, da nekdo razmišlja po starem o interesnih sferah in ob tem potepta mednarodni pravni red.«
Nemški tednik Spiegel je tedaj že objavil zgodbo o tajnem dokumentu nemškega zunanjega ministrstva, ki kaže, da je nemška vlada zelo zaskrbljena zaradi ruskih načrtov za Balkan. Kremelj skuša Srbijo tesneje navezati nase z dobavo plina in vojaškim sodelovanjem, na Bosno in Hercegovino pa po mnenju nemške vlade Rusija pritiska prek Republike srbske. Cilj ruske politike je te države odtujiti od EU ali pa jih kot članice EU pridobiti za to, da bodo glasovale v Uniji v skladu z ruskimi interesi.
Le nekaj ur pozneje so na javni nemški televiziji ARD predvajali intervju z ruskim predsednikom, v katerem je Putin zagovarjal tako posredovanje ruske vojske na Krimu kot tudi njegovo priključitev in zanikal, da bi s tem kršili mednarodno pravo. Ruska vojska je po njegovem mnenju na Krimu le omogočila, da so ljudje brez strahu odšli na referendum in glasovali po svoji vesti. Mednarodno sodišče razume samostojnost Kosova kot pravico njegovih prebivalcev do odcepitve, meni ruski predsednik, potem mora mednarodno pravo z enakimi vatli meriti tudi priključitev Krima.
Putin je hkrati opozoril, da evropska politika tega načela ne uporablja pri marsičem, denimo tudi kadar gre za vojaške manevre in oporišča. Nato ima oporišča povsod po svetu, tudi v bližini Rusije, enako velja za vojaške manevre in napotitve specialnih enot, pa se nihče ne razburja, je dejal Putin.
