Nemška kanclerka Angela Merkel je po ponedeljkovem incidentu z ugrabiteljem v mestni hiši v Ingolstadtu, zaradi katerega je preložila tamkajšnji volilni shod, sinoči nadaljevala kampanjo na Bavarskem. Pred tem je kot prva kanclerka obiskala nekdanje nacistično taborišče v Dachauu, kjer je položila venec in se poklonila 41.000 tamkajšnjim žrtvam. Del opozicije ji je očital, da je obisk nacističnega morišča združen s kasnejšim volilnim shodom v »pivskem šotoru« docela neprimeren, kanclerka pa ga je izkoristila za ponovno ostro obsodbo skrajnih desničarjev in zanikovalcev holokavsta. Politični analitiki zatrjujejo, da s pietetno gesto ne pridobiva volilnih točk, dejstvo pa je, da je prav na Bavarskem zaradi sojenja trem neonacističnim skrajnežem nemška nacistična preteklost aktualna tema. Pripadnikom ilegalnega nacionalsocialističnega podzemlja (NSU), odgovornim za etnično motivirane umore desetih turških priseljencev, namreč od maja sem sodijo v Münchnu, Karl Feller, direktor bavarskih zgodovinskih pomnikov, med katere sodi tudi Dachau, pa navaja, da je proces mnoge Bavarce spodbudil k bolj podrobnemu informiranju o nacionalsocializmu.
Angela Merkel je pred štirimi leti z ameriškim predsednikom Obamo že obiskala nacistično taborišče Buchenwald, da se kot prva iz kanclerske pisarne pokloni žrtvam v Dachauu, pa jo je dalj časa vabil Max Mannheimer, predsednik odbora bivših dachauskih zapornikov, ki jo je zdaj star 93 let tudi spremljal med včerajšnjim obiskom.
Nacisti so Dachau odprli leta 1933 kot koncentracijsko taborišče za politične zapornike, in sicer le nekaj tednov potem, ko je Adolf Hitler prevzel oblast. Za naciste je bil Dachau model za kasnejših več sto drugih koncentracijskih taborišč kot »šola nasilja«. V 12 letih obstoja je bilo v Dachauu in njegovih številnih pomožnih taboriščih zaprtih več kot 200.000 Judov, homoseksualcev, Romov, političnih nasprotnikov in drugih iz vse Evrope. Več kot 41.000 jih je bilo ubitih ali pa so umrli zaradi lakote ali bolezni. de, sta