Če bi Nemci volili minulo nedeljo, bi sicer krščanska unija kanclerke Merklove dobila kar 40 odstotkov glasov, toda njen koalicijski partner, liberalna FDP, bi v primerjavi s prejšnjim tednom izgubil še eno odstotno točko in bi dosegel le pet odstotkov. To pomeni, da bi sedanji vladajoči koaliciji na parlamentarnih volitvah uspelo zbrati le 45 odstotkov glasov.
Najmočnejši nasprotnik Merklove, socialdemokrati, ki so v bitko za kanclerski stolček poslali Peera Steinbrücka, skromno raste in bi ga minulo nedeljo volilo 25 odstotkov volilcev. Res pa je, da tudi socialdemokratom manjka močan »levi« koalicijski partner, zeleni imajo še vedno le 12 odstotkov glasov, levičarska stranka Die Linke pa ostaja pri osmih odstotkih.
Z levičarji pa ne
Če bi se levi tabor kljub drugačnim napovedim vendarle združil, mu prav tako kot Merklovi z liberalci ne bi uspelo preseči 45 odstotkov. To je, kot je komentiral tudi včerajšnji Süddeutsche Zeitung, precej malo verjetno, saj sta tako glavni kandidat socialdemokratov Peer Steinbrück kot tudi šef stranke Sigmar Gabriel zatrdila, da z levičarji ne gresta v koalicijo, kot tudi, da ne bosta pristala na manjšinsko vlado, ki bi živela od milosti te stranke. Merklova velike koalicije s socialdemokrati ni izključila.
Nova stranka protievropska Alternativa za Nemčijo (AfD) je pridobila kar dva odstotka glasov in bi jo v nedeljo volilo 3 odstotke volivcev, Pirati so odstotek izgubili in bi prav tako dosegli tri odstotke glasov.
Kljub temu da so se kandidati velikih političnih strank na televizijah v nedeljo že predstavili in visijo tudi že predvolilni plakati, se zdi, kot da letošnji predvolilni boj tudi slab mesec pred volitvami še ni prav zajel vetra v jadra. Če bi bili časi normalni, bi vroče predvolilno soočenje v Nemčiji potekalo že čez poletje, tako pa tudi slabe štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami še ni zaznati pravega predvolilnega vzdušja, pa tudi pravih predvolilnih tem ne.
Polne proračunske blagajne
Nemčija je v boljšem gospodarskem položaju kot večina njenih evropskih bližnjih in daljnih sosed, nedavno so mediji objavili presežke tako v državnem kot tudi deželnih in komunalnih proračunih. Indeks Ifo, ki meri razpoloženje v menedžerskih pisarnah nemških podjetij, je pred nekaj dnevi izmeril še več optimizma, kot so ga prvotno pričakovali. Merklova bo na volitvah nedvomno požela rezultate tega.
Zdi se, kot da vse afere, tako s ponesrečenim nakupom dronov kot tudi z vpletenostjo nemških obveščevalnih služb v afero NSA, in tudi dejstvo, da je ameriška tajna služba gledala pod prste milijonom nemških državljanov, kanclerki očitno ne morejo škoditi. Tudi včerajšnja novica, da bo moral nekdanji predsednik države Christian Wulf pred sodišče, ki bo preiskalo njegovo povezanost s podjetnikom Davidom Groenewoldom, kljub temu da nekdanji predsednik sodi v njene strankarske vrste, ji, kot kažejo javnomnenjske raziskave, ne bo bistveno škodovala.
Te so pred zadnjimi volitvami leta 2009 kar precej natančno napovedale njihov izid, po tem, ko so to svojo nalogo na volitvah leta 2005 popolnoma zgrešile. Če bodo tokrat njihove napovedi obveljale, potem se krščanski uniji obeta triumf, od zadnjih volitev bo namreč pridobila kar 6 odstotkov glasov.