Polkovnica ga je namreč spoznala za krivega 19 od 21 točk obtožnice, med njimi pet točk kršitve zakona proti vohunjenju. Lindova je danes odločala le o tem, ali je Manning kriv ali nedolžen, v sredo pa se začne drugi del sodnega procesa; to je odločanje o višini kazni. Ameriški mediji poročajo o različnih številkah glede kazni, ki ga lahko doleti, vendar pa bo v najslabšem primeru obtičal za zapahi za več kot 100 let.

Sodnica ga teoretično lahko takoj izpusti iz zapora, kjer je vse od pomladi 2010, ker nobena od 19 točk obtožnice ne zahteva minimalne kazni. Manning je sicer že februarja priznal, da je snel okoli 700.000 dokumentov in video posnetkov z vladnih računalnikov in jih predal WikiLeaksu. Tožilci takrat priznanja niso hoteli sprejeti in so vztrajali pri obsodbi za najhujše obtožbe, kot je pomoč sovražniku. Že tisto kar je februarja priznal, mu lahko prinese do 20 let zapora.

"Danes je dober dan, vendar je Manning še vedno pod ognjem," je dejal njegov odvetnik David Coombs. Dodal je, da so dobili bitko, ne pa še tudi vojne. Od srede naprej bodo tožilci sodnico prepričevali, naj Manningu izreče najvišjo možno kazen, Coombs pa bo prosil za najnižjo. Ne glede na to koliko let bo dobil, oprostilna sodba za pomoč sovražniku prinaša olajšanje zagovornikom odprte vlade. Iz razsodbe po mnenju poznavalcev namreč izhaja, da če nekdo medijem preda informacijo o malopridnem početju vlade, to še ne pomeni, da s tem pomaga sovražniku.

Manning je z vojaških računalnikov snel na tisoče dokumentov in drugega materiala o vojnah v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta. Dokumente je potem objavila spletna stran WikiLeaks. Njegovi odvetniki so trdili, da je dokumente dal v objavo, ker je želel, da Američani vidijo, kaj se dela v njihovem imenu. Tožilci so ga označili za arogantnega in izdajalskega iskalca slave, ki je pomagal teroristom.

Sodnica je odločitev sprejela v treh dneh po sklepnih nagovorih tožilstva in obrambe. Tožilci so vztrajali pri pomoči sovražniku, čeprav so morali dokazati, da je Manning dokumente objavil z zavedanjem, da bodo to videli in izkoristili teroristi. To jim ni uspelo, saj niso imeli nobenega dokaza. Dejstvo pa je, da je Manning prekršil pogodbo z vojsko o varovanju skrivnosti, zaradi česar bo moral plačati z zaporom.

Sodni proces v oporišču Fort Meade v Marylandu, kjer ima sedež tudi zloglasna agencija za nacionalno varnost (NSA), so od začetka spremljali Manningovi podporniki. Nekateri med njimi so znotraj sodne dvorane nosili majice z napisom "Resnica", s čimer so mu izražali tiho podporo. Med drugimi ga je podpiral Daniel Ellsberg, ki je pred desetletji razkril umazanije ameriške vlade glede vojne v Vietnamu, pa mu zato ni grozil dosmrtni zapor.

Tožilci so se na Manninga spravili z vsemi topovi in uporabili primer iz državljanske vojne, ko je vojak severa časopisu iz Aleksandrije predal seznam svojih kolegov. Kaznovali so ga s tremi meseci zapora in odpustitvijo iz vojske.

Oprostilna sodba za obtožbo pomoči sovražniku bo zagotovo vplivala tudi na primer ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assanga, ki se pred izročitvijo v ZDA skriva v prostorih veleposlaništva Ekvadorja v Londonu. Njegovo izročitev zahteva Švedska zaradi obtožb o spolnih napadih, vendar je Assange prepričan, da gre za izmišljene obtožbe z namenom, da ga Švedska izroči ZDA.

Assanga preiskuje pravosodno ministrstvo ZDA, ki ima svoje zakone, vendar pa dejstvo, da Manning s predajo dokumentov WikiLeaksu ni kriv pomoči sovražniku, otežuje morebiten primer tožilstva proti Assangu, ki ni ameriški državljan, niti ni ukradel dokumentov iz posesti vlade, ampak jih je dobil.