"Tu sta bili rojeni evropska mitologija in zgodovina, tu se je Evropa prvič soočila s krizo in tu bo Evropa prerojena," je novinarjem po srečanju z grškim kolegom Antonisom Samarasem v Atenah dejal Letta.
Po njegovih besedah, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, bi neuspeh EU pri reševanju krize v Grčiji spodnesel verodostojnost skupnosti in okrepil položaj evroskeptičnih strank. Volitve v Evropski parlament bodo sicer maja prihodnje leto, torej v času grškega predsedovanja EU.
Po Grčiji bo predsedovanje osemindvajseterici prevzela Italija, v tej luči pa sta se Letta in Samaras kot voditelja ranljivih evrskih držav danes dogovorila za skupen poudarek na spodbujanju gospodarske rasti.
Samaras je tudi sicer poudaril, da v Grčiji potrebujejo politiko, ki bo kljub reformam spodbujala gospodarsko rast. Znova je izpostavil, da je za državo, če želi znova uživati rast bruto domačega proizvoda (BDP) in se spopasti z visoko brezposelnostjo, ključno, da ustvari primarni proračunski presežek, kar pomeni, da bi pred obrestmi na dolg zabeležila več proračunskih prihodkov kot odhodkov.
Grčija je v recesiji že šest let in beleži rekordno visoko 27-odstotno brezposelnost. Nad vodo jo v zadnjih letih držijo predvsem mednarodna posojila. Od leta 2010 je od EU in Mednarodnega denarnega sklada prejela že za 240 milijard evrov pomoči.
Voditelja sta danes med drugim razpravljala tudi o Transjadranskem plinovodu (TAP), in sicer z vidika pomena nove poti za dobavo vira energije in z vidika pomena odpiranja novih delovnih mest.
Preko plinovoda TAP, vrednega 1,5 milijarde evrov, bodo plin dobavili na sever Grčije in v Albanijo, nato pa naj bi preko Jadranskega morja prispel v južno Italijo. Gre za ključni del t. i. južnega plinskega koridorja na poti iz Kaspijskega morja do turškega in evropskih trgov.
Grčija, Albanija in Italija si z naslova projekta obetajo za več milijard evrov investicij.
Poleg tega je bilo na današnjem sestanku govora še o problemu nezakonitih imigracij, s katerim se soočata obe sredozemski državi.
