Po podatkih letošnjega poročila o stanju na področju drog v Evropi, ki ga je opravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), je gojenje grmov koke, ki je vir kokaina, še vedno najbolj razširjeno v treh državah andske regije, Kolumbiji, Peruju in Boliviji. Po oceni urada ZN za droge in kriminal so v letu 2010 koko gojili na 149.000 hektarih, kar je šest odstotkov manj od ocenjenih 159.000 hektarov iz leta 2009.
To zmanjšanje je mogoče pripisati predvsem krčenju območja gojenja koke v Kolumbiji, ki je bilo delno nadomeščeno s povečanji v Peruju in Boliviji. Grmi koke na 149.000 hektarih pomenijo potencialno proizvodnjo od 788 do 1060 ton čistega kokaina, kaže poročilo EMCDDA.
Leta 2010 je bilo v Kolumbiji uničenih 2623 laboratorijev za proizvodnjo kokaina
Listi koke se v kokain hidroklorid v glavnem predelujejo v Kolumbiji, Peruju in Boliviji, lahko pa tudi v drugih državah. Pomen Kolumbije pri proizvodnji kokaina potrjujejo informacije o uničenih laboratorijih in zasegih kalijevega permanganata, kemičnega reagenta, ki se uporablja pri izdelavi kokain hidroklorida. Leta 2010 je bilo v Kolumbiji uničenih 2623 laboratorijev za proizvodnjo kokaina, skupaj pa je bilo zaseženih 26 ton kalijevega permanganata, kar predstavlja 81 odstotkov svetovnih zasegov.
Pošiljke kokaina v Evropo potujejo skozi večino južno- in srednjeameriških držav, predvsem pa prek Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Venezuele in Mehike. Ta droga se na poti v Evropo pogosto pretovarja na Karibih. V zadnjih letih so bile odkrite nadomestne poti prek zahodne in južne Afrike.
Vedno več kokaina se pretihotapi prek jugovzhodne in vzhodne Evrope, zlasti prek balkanskih poti
Kot kaže, so glavne vstopne točke v Evropo za kokain Španija, Nizozemska, Portugalska in Belgija. Kot pomembne tranzitne ali ciljne evropske države se pogosto omenjajo Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, navajajo v letošnjem poročilu EMCDDA. Nedavna poročila kažejo tudi, da se trgovina s kokainom širi na vzhod. Vedno več kokaina se pretihotapi prek jugovzhodne in vzhodne Evrope, zlasti prek balkanskih poti ter pristanišč v Latviji in Litvi. Nenavadno velike količine kokaina so bile leta 2010 prestrežene zlasti v Estoniji, Latviji, Litvi in Turčiji.
Največ kokaina so lani zasegli v Južni Ameriki (52 odstotkov vse zasežene količine na svetu), sledijo Severna Amerika s 25 odstotki, Srednja Amerika z 12 odstotki in Evropa z devetimi odstotki.
Po dvajsetletnem povečevanju je število zasegov kokaina v Evropi leta 2008 doseglo najvišjo točko s približno 100.000 primeri, potem pa se je po ocenah zmanjšalo na 88.000 zasegov leta 2010.
Leta 2010 v Evropi zasegli 61 ton
V Evropi so po podatkih EMCDDA leta 2010 zasegli 61 ton. Španija je bila leta 2010 znova država, ki je poročala o največji količini zaseženega kokaina in največjem številu zasegov te droge v Evropi.
Povprečna čistost analiziranih vzorcev kokaina je leta 2010 v polovici držav poročevalk znašala od 27 do 46 odstotkov. Na splošno se je čistost kokaina v Evropski uniji v obdobju 2005-2010 po ocenah v povprečju znižala za 22 odstotkov.
Povprečna maloprodajna cena kokaina v večini držav poročevalk je leta 2010 znašala od 49 do 74 evrov za gram, kaže poročilo. O najnižji povprečni ceni sta poročali Nizozemska in Poljska (45 evrov), o najvišji pa Luksemburg (144 evrov).
Kokain vsaj enkrat v življenju poskusilo približno 4,6 odstotka odraslih
Kokain je še naprej druga najpogosteje uporabljana prepovedana droga v Evropi, čeprav so med ravnmi in trendi razširjenosti v posameznih državah velike razlike. Je pa najpogosteje uporabljeni stimulans med Evropejci.
Ocenjuje se, da je kokain vsaj enkrat v življenju poskusilo približno 15,5 milijona Evropejcev, v povprečju 4,6 odstotka odraslih, starih od 15 do 64 let. V zadnjem letu naj bi kokain uporabilo približno štiri milijone Evropejcev, v zadnjem mesecu v Evropi pa približno 1,5 milijona posameznikov.
