Lavrov je za novinarje spregovoril po današnjem srečanju s srbskim kolegom Ivico Dačićem. Dačić je izpostavil, da Srbija želi postati članica EU, a da nikoli ne bo proti Rusiji. "Naše članstvo v EU nikakor ne bo oslabilo ali prekinilo naših vezi z Rusijo," je poudaril po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta.

Srbski minister je zavrnil vsakršno dilemo "ali-ali" in zatrdil, da "želimo tako EU kot tudi nadaljevanje dobrih odnosov z Rusijo". "Zakaj bi se samo od Srbije zahtevalo, da se opredeli ali-ali, medtem ko imajo druge evropske države z Rusijo najbolj razvite gospodarske odnose," je dejal.

"Spoštujemo pogovore Srbije v zvezi z njenim pristopanjem k EU. Naše izhodišče je, da je ustvarjanje linij razdvajanja v Evropi absolutno nesprejemljivo in da je skrajno nujno, da vsi v Evropi živijo v skupnem kulturno-humanitarno-gospodarskem prostoru," pa je na novinarski konferenci izjavil Lavrov.

Glede Južnega toka ni nobenih načrtov za spremembe

Glede gradnje plinovoda Južni tok, ki bi ruski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine, je Lavrov danes zatrdil, da "ni nobenih sprememb načrta". Vsi načrti za realizacijo plinovoda ostajajo veljavni, saj je ta projekt edina sistemska rešitev za oskrbo Jugovzhodne Evrope s plinom, je poudaril in izrazil je prepričanje, da je ustavitev gradnje le začasne narave.

Te besede so se nanašale na zaplete, do katerih je nedavno prišlo v Bolgariji. Tam so namreč pred dobrim tednom po opozorilu EU, češ da projekt ruskega energetskega velikana Gazprom ni skladen s predpisi EU, ustavili vsa dela v zvezi s tem plinovodom.

Dačić: Brez ruske podpore bi bilo vprašanje Kosova izgubljeno

Ministra sta izpostavila odlično gospodarsko sodelovanje med državama, Dačić pa se je Lavrovu tudi zahvalil za ključno podporo Rusije stališčem Srbije glede Kosova. "Brez podpore Rusije in nekaterih drugih držav, a predvsem Rusije in Kitajske kot članic Varnostnega sveta ZN, bi bila Srbija danes glede vprašanja Kosova v zagotovo izgubljeni situaciji," je dejal.

Glede Ukrajine je vodja ruske diplomacije v Beogradu poudaril, da Moskva podpira krepitev vloge Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pri urejanju krize. Moskva tudi podpira opazovalno vlogo Ovseja v Ukrajini in časovni načrt, ki ga je za rešitev tamkajšnje krize pripravilo švicarsko predsedovanje Ovseju. Kijevu je očital, da tega načrta ne spoštuje.