Turčinov je na srečanju poudaril, da obstaja »resnična grožnja, da bo Rusija začela vojno z Ukrajino«. »Skrbi nas, da bo Rusija začela vojno z Ukrajino. Naše oborožene sile so v polni pripravljenosti,« je Turčinov danes dejal pred svetom vodij ukrajinskih regij v Kijevu. Pozval je k oblikovanju regionalnih vojaških ekip, ki bi branile tudi druge, potrebne pomoči.
Terorizem ne sme preiti meja vzhodnega dela Ukrajine
Turčinov je danes še poudaril, da je njihov »prvi cilj preprečitev širjenja terorizma iz regij Doneck in Lugansk v druge regije«.
Začasni ukrajinski predsednik je po poročanju RT priznal, da Kijev ni sposoben nadzorovati situacije na vzhodu države. Včeraj je v televizijskem nagovoru obljubil, da bo odpustil številne pripadnike ukrajinske vojske, ki so na vzhodu države sodelovali s proruskimi separatisti, ki jih Ukrajina obravnava kot izdajalce.
Rusija je na meji z Ukrajino marca namestila okoli 40.000 vojakov. Sprva je Moskva trdila, da so tam zaradi vojaških vaj, minuli teden pa je sporočila, da so pripravljeni odgovoriti na vojaško operacijo Kijeva proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine.
Sankcije brez kančka zdrave pameti
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, si Lavrov na turneji po Latinski Ameriki prizadeva pridobiti mednarodno podporo za ravnanje Rusije v ukrajinski krizi. V Managui se je srečal z nikaragovskim predsednikom Danielom Ortego, pred tem pa je obiskal tudi Kubo, kjer se je sestal s kubanskim zunanjim ministrom Brunom Rodriguezom. V prihodnjih dneh potuje še v Peru in Čile.
Po srečanju s kubanskim kolegom je Lavrov dejal, da so sankcije Zahoda proti Rusiji »brez kančka zdrave pameti«. Namenjene so predvsem obrambi lastne »propadle politike do Ukrajine«, je prepričan. Kubanski zunanji minister Rodriguez pa je kritiziral dosedanje širitve Nata na vzhod in menil, da to ogroža mednarodno varnost, še poroča dpa.
Enotnost članic Nata
Državni sekretar ZDA Kerry je pohvalil nove zaveznice in zatrdil, da so se doslej večkrat dokazale, zveza Nato pa se zaradi krize v Ukrajini vrača k vlogi, za katero je bila ustanovljena, to je obramba ozemlja njenih članic.
Povedal je, da so zavezniki 20 let trdo delali za integracijo Rusije v evro-atlantsko skupnost, vendar pa Rusija Vladimirja Putina danes igra po svojih pravilih. »Rusija želi z okupacijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine spremeniti varnostno podobo vzhodne in srednje Evrope,« je dejal Kerry in poudaril, da se je zavezništvo znašlo pred ključnim trenutkom, ki zahteva enotnost članic Nata.
»Ozemlje članic je nedotakljivo«
»Podpirati moramo ljudi, ki želijo svobodno živeti, Kremlju pa moramo jasno pokazati, da je ozemlje članic Nata nedotakljivo. Branili bomo vsak kos tega ozemlja, saj mora 5. člen pogodbe nekaj pomeniti,« je dejal. V nadaljevanju je pohvalil nove ukrajinske oblasti, da uresničujejo dogovor iz Ženeve, Rusija pa ni storila ničesar, ampak le s prstom kaže, česa da ne dela Ukrajina, sama pa položaj poslabšuje in to načrtno.
Ruske trditve o uporu lokalnih aktivistov na vzhodu države so navadna fikcija, ker gre za dejanja po režiji Moskve. »Vse to govorim z žalostjo zaradi vseh prizadevanj in energije, ki je bila porabljena, da ustvarimo strukturo obnašanja za vse nas, kar bi bilo najboljše upanje za vse ljudi na svetu. Naši predhodniki so se zelo trudili vzpostaviti strukturo vladavine prava, mednarodnega prava in multilateralnih mehanizmov, s katerimi skušamo reševati spore,« je dejal.