Drugo predsedovanje kakšne baltske države Evropski uniji prihaja v času napetih odnosov Zahoda z Rusijo. V središču »nove hladne vojne« se nahajajo tudi baltske države, ki so bile pol stoletja pod nadvlado Sovjetske zveze in zato do Rusije v Evropski uniji gojijo najbolj sumničav odnos. Po ruskem anektiranju Krima so v strahu pred morebitnim ruskim posredovanjem na Baltiku okrepile svoje oborožitve z nakupi nove vojaške opreme v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Latvija je v primerjavi s preostalima dvema baltskima državama za nabavo orožja porabila še najmanj. Za 48 milijonov evrov je od Velike Britanije kupila 123 oklepnih vozil, za 4 milijone evrov pa od Norveške protitankovske obrambne sisteme in tovornjake.
Ob iskanju nadaljnjega zunanjepolitičnega pristopa osemindvajseterice do Rusije bo Latvija morala iskati ravnotežje med lastnimi gospodarskimi interesi, rusko manjšino na lastnih tleh (30 odstotkov prebivalstva) in zaostreno evropsko politiko, ki želi vztrajati pri sankcijskem režimu proti Kremlju. Ta je močno prizadel tudi na rusko izvozno tržišče močno osredotočen latvijski kmetijski sektor. Zaradi ruskega bojkota kmetijskih proizvodov iz EU se latvijski kmeti zdaj osredotočajo na domače tržišče, vlada pa jim je pod roke priskočila s pomočjo šestih milijonov evrov subvencij.
Po sledeh usmeritev komisije
Prednostne naloge latvijskega predsedovanja so skladne s temeljnimi prednostnimi načrti evropske komisije v prihodnjem letu. Zavzemanje za višjo gospodarsko rast, ki se bo po napovedih v EU prihodnje leto ustavila pri skromnih 1,5 odstotka, je logično nadaljevanje prioritet Italije, od katere bo Latvija prevzela žezlo predsedovanja. Da latvijske prioritete bistveno ne odstopajo od italijanskih, ni presenetljivo. Program predsedovanja namreč vse od uveljavitve lizbonske pogodbe leta 2010 pripravlja trojica predsedujočih držav, ki je sestavljena iz aktualne predsedujoče, njene predhodnice in naslednice. V latvijskem primeru predsedujočo trojico tako sestavljata še Italija in Luksemburg.
Tudi Junckerjevo prizadevanje za višja delovna mesta se najde med prednostnimi cilji baltske države. Nerealno je pričakovati, da bi kateri od teh ciljev med latvijskim predsedovanjem utegnil biti uresničljiv. Toda od uradne Rige se zgolj pričakuje, da bo kot organizatorica približno 1500 srečanj in z vodenjem sestankov okoli 230 delovnih skupin to agendo zgolj uvrščala na dnevni red in se v tesni konzultaciji z evropskim parlamentom in Svetom zavzemala za njen napredek. Prav enako pričakovanje se v Bruslju goji za nadaljevanje Junckerjevega investicijskega svežnja, ki naj bi s potrditvijo njegovega zakonodajnega okvira zaživel do konca latvijskega predsedovanja konec junija.
Vzhodno partnerstvo
Latvija se je na predsedovanje Uniji pripravljala vse od začetka leta. Okoli 1400 javnih uradnikov je bilo deležnih izobraževanja v evropskih zadevah. Diplomatsko in podporno osebje na latvijskem predstavništvu pri EU bodo med predsedovanjem skoraj potrojili. Namesto siceršnjih 62 zastopnikov države jih bo naslednjih šest mesecev štelo kar 185. Med njenimi prednostnimi nalogami so tudi prizadevanja za bolj konkurenčno, digitalizirano in povezano Evropo, kar so vse temeljni cilji evropske komisije. Prav zaradi prednostnih nalog predsedujoče države, ki so vse bistvene temeljne usmeritve evropske komisije, se pričakuje, da bo Latvija v naslednjih šestih mesecih odigrala zgolj podporno vlogo evropski komisiji.
Od številnih srečanj, ki jih bo Latvija pripravila med svojim predsedovanjem, bo za največ pozornosti poskrbel majski vrh vzhodnega partnerstva. Evropska unija bo na njem iskala poti, kako z Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo in Moldavijo še poglobiti partnerske odnose, potem ko se je celoten prostor evropskega vzhodnega partnerstva zamajal po ruskem anektiranju Krima. Tokrat naj bi pozornost posvetili predvsem civilni družbi in morebitni vizni liberalizaciji za vzhodno evropsko soseščino. Čeprav je v središču latvijske pozornosti prav vzhodna soseščina EU, pa v Rigi zagotavljajo, da sredozemskih sosed osemindvajseterice med njihovim predsedovanjem ne bodo zapostavili. Med drugim si bo Latvija prizadevala za ponoven zagon pristopnih pogajanj z balkanskimi kandidatkami.