Nemčija je po ZDA druga najbolj privlačna država za priseljence, po kvalificiranosti migrantov pa je na enem od zadnjih mest, je bil kritičen Sinn. Tako priseljenci po njegovem prepričanju postajajo veliko breme za državo in socialne blagajne. Zato mora Nemčija več zbrati z davki in višjimi socialnimi prispevki.
Sinn je zavrnil izračune Centra za evropske gospodarske raziskave (Zew) iz Mannheima, ki je ugotovil, da je leta 2012 povprečno vsak v Nemčiji živeči tuji državljan plačal za 3300 evrov davkov in prispevkov več, kot je dobil izplačano v obliki socialnih ugodnosti. Po izračunih Ifa je fiskalna neto bilanca vsakega migranta minus 1800 evrov letno.
Prvi mož Ifa se je zavzel za neideološko razpravo o politiki migracij, ki ne bo obremenjena z željo po politični korektnosti. Po njegovem bi morali vztrajati pri tem, da bi priseljenci iz držav EU lahko v prihodnje še naprej računali na socialno pomoč svojih domačih držav, ne pa države gostiteljice.
Problematična tudi majhna rodnost v Nemčiji
Ob tem pa bi morala Nemčija po njegovem zaostriti in izboljšati kriterije za sprejem neevropskih priseljencev. Oblikovati bi morali sistem točkovanja, ki bi upošteval poklicne kvalifikacije, starost, zdravstveno stanje, znanje jezika in premoženje.
Sicer pa je Sinn opozoril tudi na dramatično padanje števila rojstev v Nemčiji. Če bi želeli stabilizirati razmerje med mladimi in upokojenci, bi po njegovem v prihodnjih dveh desetletjih potrebovali 32 milijonov mladih priseljencev, večinoma bi ti prišli iz neevropskih držav.
A si Sinn težko predstavlja, da bi nemška družba kaj takega lahko sprejela. Že sedaj je namreč naklonjenost sprejemu migrantov omejena, kot kaže tudi gibanje Pegida.
Zato je prvi mož Ifa nemške politike pozval k oblikovanju aktivne politike na področju prebivalstva, ki bi znova okrepila število rojstev. Potrebne so "temeljite in radikalne spremembe", s katerimi bi davčna in pokojninska politika šla bolj na roko družinam z otroki, je menil.
