V soboto je pred poljsko bolnišnico, ki so jo že dan prej v središču svojega tabora v vzhodnem predmestju Kaira postavili privrženci odstavljenega islamističnega predsednika države Mohameda Mursija, vladala žalost. Trupla 37 ljudi, ubitih v soboto zjutraj v spopadih s policijo, so po poročanju posebne poročevalke pariškega dnevnika Le Monde v mrtvaških prtih, umazanih od krvi, drugega za drugim v rešilnih avtomobilih odpeljali v mrtvašnico. Potrta množica je ob tem molila, slišati pa je bilo tudi klice, da je treba »ubiti tirana Al Sisija«.
Spet milijoni na ulicah
Glavni krivec morije naj bi bil torej general Abdel Al Sisi, poveljnik egiptovske vojske, ki je v sredo kot obrambni minister in namestnik premierja takole nagovoril državljane: »Prosim vse poštene in odgovorne Egipčane, naj gredo v petek na ulice, da bi me podprli v boju proti terorizmu in nasilju.« Na ta poziv se je v petek, na dan muslimanske molitve, po vsem Egiptu odzvalo več milijonov ljudi, zlasti veliko jih je prišlo na kairski trg Tahrir, nekateri so imeli slike Al Sisija. Hoteli so biti protiutež islamistom, ki podpirajo Mursija. A teh je bilo veliko več, iz vsega Egipta so prišli zlasti v vzhodno kairsko predmestje ob aveniji Nasr, kjer so leta 1981 islamisti ubili tedanjega predsednika Anvarja El Sadata.
Po ocenah na podlagi satelitskih slik naj bi v petek zvečer po vsej državi skupaj demonstriralo kar 30 milijonov ali 40 odstotkov Egipčanov. Velikanska množica Mursijevih privržencev je v Kairu poskušala povsem ustaviti promet. »Obstajata dve možnosti: ali bo Al Sisi odstopil in se bo v Egipt vrnila zakonita oblast ali pa bomo državo ohromili z državljansko nepokorščino, demonstracijami in drugimi načini povečevanja napetosti,« je dopisniku berlinskega dnevnika Die Welt pojasnjeval neki Mursijev privrženec.
Streljanje v množico
Islamisti so se okoli polnoči napotili blokirat avenijo Nasr, ki vodi do letališča. Prepričani so bili, da policisti zaradi njihove številčnosti ne bodo posredovali. Toda ob enih zjutraj so policisti začeli ofenzivo s solzivcem, napadli so tudi tabor demonstrantov, ki so tam z granitnimi kockami zgradili obrambni zid.
Malo pred zoro, nekako ob štirih zjutraj, pa naj bi policisti ob pomoči ljudi v civilu začeli streljati s pravimi naboji, v množico demonstrantov naj bi merili tudi ostrostrelci. Demonstranti so odgovorili z metanjem kamenja in granitnih kock, posamezniki pa menda tudi s strelnim orožjem. Z notranjega ministrstva so sicer sporočili, da je policija uporabila le solzivec in da so na demonstrante streljali ljudje iz okolice, ker so jim hoteli preprečiti blokado avenije Nasr. Priče, kot so reporterji BBC, so te navedbe policistov zanikale.
Spopadi so trajali do 9. ure zjutraj v nedeljo. Zdravniki iz tabora islamistov trdijo, da so našteli 37 mrtvih demonstrantov, ranjenih pa je bilo 4500, večinoma zaradi solzivca. V državnih bolnišnicah naj bi v spopadih umrlo še 38 ljudi, tako je bilo vseh ubitih 75. Al Džazira poroča celo o 120 mrtvih. Ob aveniji Nasr je bilo napeto še celo soboto in nedeljo, ko so demonstranti policistom vzklikali »Alah je velik«.
Muslimanska bratovščina, ki jo egiptovski mediji demonizirajo, je v soboto pozivala svoje privržence, naj nadaljujejo z mirnimi demonstracijami, a verjetno bo po sobotnem nasilju jezo islamistov težko brzdati. Do novega velikega prelivanja krvi bi lahko prišlo zlasti, če bo notranji minister Mohamed Ibrahim poskušal uresničiti grožnje o uničenju obeh največjih taborov islamistov, omenjenega ob aveniji Nasr in tistega na območju kairske univerze, ki je bliže središču mesta.
Vprašanje je tudi, kaj pomeni, da so oblasti islamistom dale 48 ur časa, da se vključijo v proces nacionalne sprave. Rok je potekel v soboto zvečer in Egipt je zdaj še bolj razklan kot prej. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Mnogi Egipčani si želijo, da bi vojska še bolj in povsem odkrito prevzela oblast v državi.
