Vzhodnoafriški voditelji iz osmih držav, ki sestavljajo afriški Medvladni razvojni urad (IGAD), se bodo danes sestali v kenijski prestolnici Nairobi, kjer bodo nadaljevali včerajšnje pogovore s predsednikom Kiirom. Ta se je sestal s kenijskim predsednikom Uhurujem Kenyatto in etiopijskim premierjem Hailemariamom Desalegnom. Delegacije iz Etiopije in Kenije so včerajšnji sestanek označile za obetaven, toda humanitarna kriza je vedno večja. Afriški voditelji, ki so se včeraj sestali v Južnem Sudanu, da bi posredovali pri konfliktu, ki grozi, da bo ogrozil najnovejšo državo na svetu, pravijo, da so bili dosedanji pogovori obetavni. Toda hkrati priznavajo, da še ni jasno, kdaj bodo dosegli premirje. »Sestanek je bil obetaven. Dogovorili smo se glede prioritet, ki jih je treba najprej postoriti, vprašanje je le še kdaj,« je na pogovorih prisotni uradnik povedal za Guardian. Kot je še dodal, je sestanek za zaprtimi vrati trajal dve uri, na njem pa so bili ključni politični akterji ter internacionalni partnerji.
Ostale afriške države ne morejo gledati stran
»Nazadnje, ko smo bili vpleteni, smo uspešno izpogajali dogovor,« je dejal kenijski uradnik, ki je bil prav tako prisoten na zadnjem nizu mediacije. »Toda tokrat je na kocki nekaj drugega. Pogovarjamo se o zaščiti krhke demokracije. Smo optimistični, toda te stvari potrebujejo čas. To je nekaj, pri čemer ostale afriške države ne morejo gledati stran,« še dodaja. Etiopijski zunanji minister Tedros Adhanom je pogovor označil kot »zelo konstruktivnega in iskrenega«. Dejal je: »Med drugim smo se pogovarjali o prenehanju sovražnosti, takojšnjim začetkom dialoga, zapornikih, ki so bili osumljeni državnega udara in o humanitarni krizi.« Kot je za AP povedal informacijski minister Južnega Sudana Makuei Lueth, do sedaj še vedno niso vzpostavili nobenega kontakta z Macharjem.
»Dajte miru priložnost«
Vodja misije ZN v Južnem Sudanu Hilde Johnson je že pred časom pozvala politične voditelje v državi, da »dajo miru, priložnost«. Kot je povedala za BBC, je narod, ki je bil zgrajen po desetletjih konfliktov in nemirov, znova ogrožen. Kot je še dejala, pričakuje, da naj bi prve mirovne sile prispele tja v 48 urah. Nasilje je izbruhnilo pred dvanajstimi dnevi med podporniki sedanjega predsednika države in podporniki njegovega nekdanjega podpredsednika Rieka Macharja. Kot poroča Guardian, humanitarne skupine, ki delujejo v državi, pravijo, da je situacija kritična, saj je približno 20.000 državljanov v zadnjih štirinajstih dneh zateklo v dve oporišči Združenih narodov, od tega pa jih je približno dva tisoč ponoči natrpani oporišči zapustilo. »Približno 18.000 civilistov je pobegnilo od doma, večina med njimi so otroci in ženske, vendar ker se situacija spreminja iz minute v minuto, bi bile številke lahko še višje,« je dejal eden od uradnikov pri ZN, Iyorlumun Uhaa, in dodal, da obupano primanjkuje hrane, čiste vode in sanitarij, kar pa povečuje tveganje, da pride do bolezni.
Južni Sudan se je sicer osamosvojil leta 2011, po skoraj 50 letih vojne s severnim sosedom Sudanom.
