Težava v nacionalnih interesih držav članic
Karas priznava, da še vedno ostaja velika praznina med pričakovanji državljanov, katerih težave bi morala EU reševati, in zmožnostmi Evropske unije, da uspešno ukrepa. »Ta praznina je razlog upadanja stopnje zaupanja evropskih državljanov v institucije EU. Toda to ni krivda institucij, temveč posledica pomanjkanja pristojnosti, ki so jih države članice prenesle na EU,« je prepričan Karas.
Spomnil je, da so na začetku gospodarske krize države članice blokirale ustanovitev sistema nadzora evropskega bančništva, kar so evroposlanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu v torek končno potrdili. To je po njegovih besedah rezultat bolečih izkušenj v zadnjih mesecih. »Če bi države članice poslušale Evropski parlament, bi ga imeli že veliko prej,« je poudaril Karas.
Dodaja, da obstaja tudi veliko drugih primerov, ko države članice »branijo svoje nacionalne interese in status quo, namesto da bi naredile, kar je nujnega za rešitev problemov«.
Ideje evroskeptikov ne bodo prinesle rešitev, ampak nove težave
Zaupanje državljanov lahko okrepimo zgolj tako, da Evropski uniji v obliki večjih pristojnosti omogočimo spopad s temi težavami, je prepričan Karas. Poudarja tudi, da ideje evroskeptikov o »renacionalizaciji« niso rešitev, ampak vir večjega dela problemov.
»Volilna udeležba na volitvah se bo povečala, če bomo imeli pogumne in odgovorne politike, ki si bodo upali predlagati rešitve,« je dodal Karas in ob koncu poudaril, da skoraj tri petine državljanov verjame, da je njihov glas najbolj slišan z glasovanjem na evropskih volitvah. »To jasno kaže, da zaupanje, ki ga imajo državljani v evropske poslance, pravzaprav niti ni majhno,« je dodal in še spomnil, da je bila na zadnjih volitvah udeležba v celotni EU nekaj več kot 40-odstotna. To po njegovem mnenju kaže, da ugled EU »niti ni tako slab, kot ga nekateri želijo prikazati«.
Vajgl: Kriza je povzročila premik v glavah ljudi
Slovenski evroposlanec Ivo Vajgl spominja, da je bila Evropska unija pred leti, »ko je bil evropski projekt še v vzponu in se ni točno vedelo, v katero smer se bo institucionalno dograjeval, pojem za dobro, za obete boljšega življenja in hitrejšega razvoja«. Po njegovih besedah to še posebej velja tudi za Slovenijo. »Ta visoka podpora evropskemu projektu in našemu članstvu v EU, ki je zdaj v takšnem upadanju, je bila neposredna posledica našega deficita iz obdobja, ko smo živeli v Jugoslaviji, pa tudi dokaj učinkovitega in hitrega izkoriščanja prednosti, ki jih je članstvo v EU dajalo,« pojasnjuje Vajgl in poudarja, da teh prednosti ni malo. »Če se človek vozi po Sloveniji, sploh po starih cestah, ni kraja, v katerih ne bi table govorile o nekaterih projektih, ki so bili uresničeni s pomočjo EU oziroma njenih skladov. To so šole, ceste, kulturni domovi, in to vedno znova poudarjam,« je povedal Vajgl in opozoril, da se danes na to rahlo pozablja oziroma se jemlje kot nekaj samoumevnega, ker je v glavah ljudi kriza premaknila stvari.
»Danes krizo občutijo praktično vsi, toda zavest o tem, da nam kriza nekaj jemlje, je tukaj. Najlažje je torej iskati vzrok od zunaj. Evropa se ni dovolj hitro odzvala, reagirala in ponudila rešitve. Obenem pa se v posameznih državah članicah politiki trudijo oprati svoj delež odgovornosti, pri čemer je jasno, da Evropa ni imela nič s posameznimi napačnimi investicijskimi odločitvami v državah. Pri nas je tukaj lep primer TEŠ,« o razlogih za odnos državljanov do EU razmišlja Vajgl.