Brez odmevnejšega incidenta in z veliko bolj zadovoljivo udeležbo kot tisti leta 1991 je na Krimu potekal včerajšnji referendum, na katerem je okoli 1,5 milijona volilnih upravičencev odločalo o priključitvi polotoka Ruski federaciji oziroma okrepljeni avtonomiji znotraj Ukrajine, katere sestavni del je z izjemo Sevastopola od leta 1954. Poskus varnostnega sveta Združenih narodov, da bi ljudsko glasovanje mimo ukrajinske ustave in pod ruskim vojaškim nadzorom nad Krimom razglasili za nelegalno, je bil zaradi ruskega veta zavrnjen, čeprav so resolucijo o neveljavnosti referenduma ob vzdržani Kitajski podprle vse preostale članice VS.
Naslednji korak federalizacija?
Pred referendumom je za zviševanje napetosti poskrbelo predvsem dogajanje zunaj sicer mirnega Krima. V soboto so po poročanju ukrajinskih medijev pripadniki ruske vojske zasedli plinsko razdelilno postajo na ukrajinskem ozemlju v bližini polotoka, v proruskih in protiruskih protestih v mestih na vzhodu države pa je prišlo do nasilnega obračunavanja. Iz Harkova so poročali o treh smrtnih žrtvah, v Donecku pa so proruski protestniki zasedli zgradbo ukrajinske varnostne službe USB in tamkajšnjega tožilstva. Podporniki referenduma na Krimu so na shodih v več mestih od Odese do Harkova zahtevali federalizacijo države ter v zvezi s tem pripravo ustreznih regionalnih plebiscitov.
Za umirjanje položaja sta medtem poskrbeli obrambni ministrstvi Ukrajine in Rusije, ki sta včeraj družno razglasili premirje do 21. marca. Slednje je pomenilo deblokado ukrajinskih vojašnic na polotoku. Ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh je povedal, da so poveljniki na terenu dosegli dogovor, po katerem do petka ruske enote ne bodo sprejemale nobenih ukrepov za blokado ukrajinskih enot, zato bodo slednje v tem času v celoti obnovile svoje zaloge. Dodal je, da pri tem njihove enote tudi na Krimu ostajajo v polni bojni pripravljenosti.
Ob bojkotu glasovanja s strani tamkajšnjih Tatarov, ki predstavljajo približno osmino prebivalstva, je množično vihranje ruskih zastav na referendumsko nedeljo pričalo, da bo večina glasovnic v prid »priključitvi Rusiji kot subjekt federacije«, manj mamljiva možnost pa je bilo pomožno vprašanje o avtonomiji, kakršno je Krim užil znotraj Ukrajine po ustavi iz leta 1992, ki mu je zagotavljala dejansko neodvisnost. Prozorne volilne skrinjice so tujim novinarjem na voliščih omogočale, da so odločitev za Rusko federacijo napovedovali že sredi dneva z ugotavljanjem, da glasovanje še zdaleč ni bilo zgled demokratičnega odločanja. Poleg prozornih skrinjic, kjer se je dalo jasno razbrati oddan glas na številnih lističih, je po svetu zakrožil tudi posnetek volil ca, ki je evidentno oddal v skrinjico dve glasovnici.
Tudi nekaj razdvojenosti
Čeprav je bil videti referendum vnaprej odločen in tudi vnaprej razglašen za neveljavnega tako s strani Kijeva kot zahodnega sveta z ZDA in EU na čelu, je posameznike pred volilno skrinjico vendarle postavljal v dilemo. Poročevalci so našli tudi razdore v družinah. Tako je 26-letna Elena Kruglova BBC zaupala svoje prepričanje, da mora Krim ostati ukrajinski, predvsem pa je menila, da je bilo dva tedna od razpisa referenduma premalo za resno odločitev. »Kot vidite, sta nam bili ponujeni samo dve možnosti – Rusija in Rusija,« je resignirano ugotavljala mladenka, ki je ukrajinsko neodvisnost doživela pri štirih letih. Njena mama, ki se spominja, da ni bilo razlik med Rusijo, Ukrajino in Sovjetsko zvezo, vidi v Rusiji rešitev: »Pričakujem, da bo Rusija nam s Krima prisluhnila, potem ko nam Ukrajina v 23 letih ni.«
Udeležba na referendumu je kljub dopoldanskemu dežju s snegom že do poldneva presegla več kot 40 odstotkov, pred nekaterimi volišči so se vile daljše vrste, policija pa je zagotavljala, da glasovanje poteka mirno. Tujim novinarjem po poročanju tiskovnih agencij niso povsod dovolili opravljati njihovega dela na voliščih, so pa bili na nekaterih navzoči opazovalci iz ruske dume in posamezniki iz drugih držav.