Na včeraj končanem vrhu o jedrski varnosti v Haagu se je 53 držav zavezalo, da bo zmanjšalo količine jedrskega materiala na najnižjo mogočo raven in poostrilo ukrepe, da ne bi padel v roke kriminalcem in teroristom za izdelavo jedrske ali, verjetneje, umazane bombe. 35 držav se je ločeno dogovorilo, da bodo smernice Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA) vnesle v domačo zakonodajo, s čimer bodo te tako postale zavezujoče. Ob tem pa je generalni sekretar OZN Ban Ki Moon v Haagu opozoril, da je eden ključnih ciljev, namreč jedrsko razoroževanje, doživel precejšen udarec zaradi dogodkov na Krimu.
Nespoštovanje zavez slabi pogajalce
Kot je dejal, lahko ti pustijo »globoke posledice« za kredibilnost naporov za jedrsko razoroževanje, saj bodo države po krimski izkušnji lahko mnogo manj dovzetne za takšen korak. Ukrajina je imela namreč po razpadu Sovjetske zveze velike količine jedrskega orožja, celo večje, kot so ga imele Francija, Velika Britanija in Kitajska skupaj. V pogajanjih z mednarodno skupnostjo se je Kijev jedrskemu orožju leta 1994 odrekel, pri čemer pa je tedaj v Budimpešti skupaj z ZDA, Rusijo in Veliko Britanijo podpisal memorandum, v katerem so mu te države v zameno dale zavezo o spoštovanju ukrajinske ozemeljske celovitosti. Zahod trdi, da je Rusija s priključitvijo Krima kršila memorandum. Zaradi tega zaveze pogajalk izgubljajo verodostojnost, kar bi lahko pomembno vplivalo na pogovore z državami, ki imajo jedrsko orožje ali sporen jedrski program, predvsem s Severno Korejo in Iranom. »Spoštovati moramo varnostna zagotovila, ki jih jedrske sile dajemo nejedrskim,« je dejal francoski zunanji minister Lauren Fabius.
V enajstih letih 2477 incidentov
To je tretji vrh o jedrski varnosti. Pobudo je leta 2009 dal ameriški predsednik Barack Obama s tremi cilji: zmanjšanje jedrskega orožja z vizijo njegove dokončne odprave, preprečevanje širjenja tega orožja ter sprejemanje ukrepov, da se do jedrskega materiala ne dokopljejo teroristi. Washingtonu je leta 2010 gostil prvi vrh, drugi je bil leta 2012 v Seulu, naslednji bo čez dve leti spet v ZDA.
Gostitelj vrha, nizozemski premier Mark Rutte, je opozoril, da po svetu kroži skoraj dva tisoč ton materiala, ki ga je mogoče uporabiti za izdelavo jedrskega orožja. Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so od januarja 1993 do decembra 2013 na svetu ugotovili 2477 incidentov, povezanih z jedrskim materialom. Od tega je bilo 424 incidentov takšnih, pri katerih so imele jedrski material v lasti nepooblaščene osebe oziroma je šlo za kriminalno dejavnost. V šestnajstih primerih je šlo za visoko obogatena uran ali plutonij, ki sta ključna sestavina atomske bombe.
Eden prvih dosežkov vrha je bil ta, da je Japonska pristala, da bo v ZDA za razgradnjo prepeljala več sto kilogramov visoko obogatenega urana in plutonija, iz katerega bi lahko izdelali petdeset jedrskih bomb. Japonska vztraja, da nima namena razviti jedrsko orožje, po mnenju poznavalcev pa bi ga lahko precej hitro, morda celo v letu dni, kar najbolj skrbi Kitajsko. Italija in Belgija sta podobno sporočili, da bosta v ZDA prepeljali presežke visoko obogatenih urana in plutonija. V ZDA ga bodo skladiščili do uničenja oziroma osiromašenja, ko bo uporaben v civilne namene.
