Tisti dan je namreč v Gazi padlo 13 izraelskih vojakov. V ponedeljek jih je še sedem, tako da je izraelska vojska od četrtka zvečer, ko se je začela omejena kopenska operacija v Gazi proti Hamasovim podzemnih rovom, izgubila vsaj 27 vojakov, okoli sto pa je ranjenih. Seveda je ta številka v primerjavi s 600 pobitimi Palestinci v zadnjih dveh tednih, pri čemer gre večinoma za civiliste, zelo majhna.
Šok ob smrti številnih izraelskih vojakov v zadnjih dneh pa za zdaj še ni omajal velike podpore javnosti vojaškemu posegu. »Izrael mora stisniti zobe in nadaljevati boj v Gazi,« zahteva novinar Ron Ben Yishai, ki ostro zavrača predloge, da bi bilo treba vojake umakniti iz Gaze, saj »bi se na tak način dvignila morala Hamasu in Islamskemu džihadu«. Že zdaj, komaj pet dni po začetku, je to za izraelske vojake najbolj smrtonosna operacija po letu 2006, ko je v 33-dnevni vojni proti Hezbolahu v Libanonu padlo 121 izraelskih vojakov, 1244 pa je bilo ranjenih. V operacijah kopenske vojske v Gazi okoli novega leta 2008/2009 jih je na primer padlo samo 10, medtem ko je bilo med Palestinci, spet predvsem med civilisti, žrtev okoli 1400.
Pravzaprav so Izraelci vse od ustanovitve svoje države v letih 1947–1949, ko jih je v bojih s Palestinci in drugimi Arabci padlo okoli 6300 (od tega 4000 vojakov), zelo pogosto vpleteni v vojne, zato takšne izgube zanje niso tako zelo nenavadne.
Vendar lahko javno mnenje ob številnih žrtvah nenadoma začne nasprotovati uporabi vojaške sile, kot se je zgodilo pred petnajstimi leti glede 18-letne okupacije južnega Libanona, tako da je leta 2000 novi premier Ehud Barak od tam umaknil vojake. Tistega leta se je sicer začel upor Palestincev, tako imenovana druga intifada, ki je terjala okoli 1000 izraelskih življenj, od tega dve tretjini civilistov, in ki je leta 2005 vodila do konca 38-letne izraelske okupacije Gaze. V prvi intifadi (1987–1993) pa je umrlo 160 Izraelcev, od tega 100 civilistov. Vsega skupaj naj bi sicer po letu 1948 padlo 10.000 izraelskih vojakov. mš