Romunski parlament je od predsednika države Traiana Basescuja zahteval, da zaradi preiskave proti bratu odstopi. Mirceo Basescuja so aretirali prejšnji teden, ker je od znanega vodje kriminalne tolpe sprejel 250.000 evrov podkupnine, v zameno pa naj bi obljubil, da bo pri sodnikih in bratu predsedniku posredoval kar za izpustitev tega kriminalca iz zapora. O tem pričajo video in tonski posnetki, ki jih je romunska javnost lahko videla in slišala. V preiskovalnem priporu pa se je znašel tudi predsednikov zet Marian Capatana, ki je Mirceu Basescuju prinesel podkupnino.
Predsednik Traian Basescu je poslancem dejal, da ne bo odstopil, ker ni vedel za bratovo početje in ker ga ne namerava zaščititi. Odstop desnosredinskega predsednika države, ki mu sicer do konca mandata manjkajo samo še štirje meseci in po dveh mandatih ne more znova kandidirati, pa zahteva tudi levo usmerjeni premier Victor Ponta. »Basescu bi moral narediti ta korak, da bi zagotovil neodvisnost sodišča,« pravi Ponta, ki je sicer velik sovražnik predsednika države.
Številni politiki zaprti
Basescu, ki bi zdaj moral odstopiti zaradi korupcije svojega brata, je bil pred desetimi leti prvič izvoljen predvsem zaradi obljub o boju proti korupciji in o neodvisnosti sodišč. Še več, te obljube je v veliki meri tudi uresničil, tako da je v zadnjih letih Romunija, ki je bila nekoč po korupciji povsem na repu Evrope, tudi po njegovi zaslugi v boju proti temu zlu izjemno napredovala.
Zlasti v zadnjih letih so se nekateri pomembni politiki znašli za rešetkami. Število tovrstnih aretacij se je celo pospešilo: leta 2011 je bilo zaradi korupcije obsojenih 298 Romunov, leta 2012 že 743, lani pa že več kot tisoč! Kot kaže spletna stran wikipedie »List of corruption scandals in Romania«, so se v zaporih znašli številni nekdanji ministri, poslanci, visoki uradniki, župani in celo Adrian Nastase, socialistični premier v letih 2000–2004, ki je bil obsojen zaradi sprejemanja podkupnine v višini 630.000 evrov in zlorabe javnega denarja za svojo volilno kampanjo. Pri vsem tem je največ dela opravilo nacionalno protikorupcijsko tožilstvo (DNA), kjer so zaposleni predvsem mladi Romuni, ki očitno želijo izboljšati svojo državo in družbo.
Lani decembra, ko je bilo pred sodišči 28 poslancev, se je predsednik Basescu zoperstavil večini v parlamentu, ki se je želela z zakoni zavarovati pred obtožbami o korupciji, predvsem pa pred tožilci DNA. Poleg tega je omenjena večina poslancev hotela pomilostiti politike, ki so bili že zaprti zaradi korupcije. Basescuju je uspelo to preprečiti tudi zaradi podpore evropske komisije in ZDA. Morda pa bi bili tudi zdaj poslanci veseli Basescujevega odstopa predvsem zato, ker naj bi se tako razvodenel boj proti korupciji. Vsekakor je Romunija lahko lep primer, da je boj proti korupciji možen tudi v zelo revni državi, poleg Bolgarije najrevnejši v EU. Na primer romunska minimalna plača uradno znaša 179 evrov, kupna moč z njo pa je po Eurostatu trikrat manjša od kupne moči slovenske minimalne plače.
