Ta teden bo Inštitut za gospodarske študije iz Berlina (DIW) objavil rezultate raziskave, ki razkriva, da nemški koncerni s pomočjo povsem legalnih zvijač nemškemu davčnemu sistemu izmaknejo približno 92 milijard dobičkov. Študija je zajela podatke o tem, kolikšni so bili v resnici dobički koncernov v letih od 2001 do 2008 in koliko so jih koncerni prijavili.
»Če naše ocene držijo, potem so nemški koncerni v resnici plačali precej manj davkov, kot jih predpisuje nemška zakonodaja,« je za nemški časopis Die Welt povedal Stefan Bach, strokovnjak za davke pri omenjenem inštitutu. Po ocenah inštituta DIW naj bi koncerni v resnici na svoje dobičke plačali le 21 odstotkov davkov, nemška zakonodaja je do leta 2008 zahtevala, da podjetja plačajo 38 odstotkov davkov na dobičke in od leta 2008 30 odstotkov.
Strokovnjaki omenjenega inštituta so poudarili, da gre za grobe ocene, saj je zaradi mednarodnega delovanja koncernov težko oceniti, koliko v resnici uide nemškim davčnim oblastem. Posebno skrb zbujajoče je, da imajo nemški koncerni iz naslova pravic do davčnih olajšav pri davčnih oblasteh v dobrem še 568 milijard evrov.
Bilijon evrov v davčnih oazah
Po ocenah strokovnjakov zaradi davčnih oaz in izogibanja davkom znotraj Unije davčne oblasti članic na leto izgubijo okoli bilijon evrov. Večina tega denarja leži v davčnih oazah. Britanski Deviški otoki imajo okoli 30.000 prebivalcev, toda po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so bili leta 2010 največji naložbenik na Kitajskem. Najpomembnejši naložbenik v Indiji je bila davčna oaza otočje Mauritius in največ tujega naložbenega kapitala v Rusiji prihaja s Cipra.
Toda tudi v Nemčiji se lahko najpremožnejši in podjetja precej nezapleteno izognejo davkom. Rezultati študije berlinskih ekonomistov kažejo, da se je davčno breme najbogatejših v Nemčiji v dobrih desetih letih znižalo za tretjino, vzrok za to so ravno davčne luknje, ki jih lahko s pridom izkoriščajo.
Prav tako je precej enostavno izogibanje davkom tudi za podjetja, še posebej če delujejo v več državah. Princip je precej enostaven, stroški in storitve se obračunajo v državah in hčerinskih podjetjih, kjer so visoke davčne stopnje, dobički v tistih, kjer so nizke oziroma davkov na dobiček sploh ni.
Konkreten primer, ki so ga izpostavili ameriški kongresniki, je podjetje Apple, ki ves svoj posel v tujini vodi prek podjetja na Irskem. Samo med letoma 2009 in 2011 so se vse dividende podjetja v višini 30 milijard dolarjev stekle na Irsko. Apple je pri tem izkoristil vse luknje ameriškega in irskega davčnega sistema in za svoj ustvarjeni dobiček ni plačal niti dolarja (prav tako tudi ne evra) davka.
Dvojni Irec z nizozemskim sendvičem
Apple seveda ni edini koncern, ki uporablja te zvijače, sledijo mu Google, Amazon, veriga kavarn Starbucks in seveda mnogi drugi. Vsi ti se s pomočjo računovodskih zvijač v matičnih državah svojega delovanja prikazujejo revne in dobiček prikažejo v državah z nizkimi davčnimi stopnjami, na primer na Nizozemskem, na Irskem ali v Luksemburgu. Nizozemska in Luksemburg sta še posebej priljubljena zato, ker imata zelo nizek davek na intelektualno lastnino. V Luksemburgu so vsi patenti, znamke in avtorske pravice obdavčeni le s 5,7-odstotnim davkom.
Na Nizozemskem so nadomestila za licence oproščena davkov, Irska pa sploh ponuja poseben proizvod izogibanja davkom, ki ga v panogi poznajo kot »Double Irish with a Dutch Sandwich«. Gre za dve irski družbi in nizozemski holding, med katerimi se prihodki iz reklam in nadomestil za licence prelivajo tako dolgo, da dobiček povsem legalno neobdavčen pristane v eni od davčnih oaz.
Enak model uporablja tudi Google in s tem obdavčitev svojih dobičkov zniža na 3,2 odstotka. Zato so ga britanski parlamentarci vzeli pod drobnogled, toda šef uprave Eric Schmidt je nad metodo navdušen. »Zelo sem ponosen nad strukturo, ki smo jo uspeli ustvariti, to imenujemo kapitalizem,« je dejal za britanski časopis The Independent.vau